Jedro

Tožeča stranka stroškov postopka ni prijavila v stečajnem postopku nad toženo stranko, zato velja neizpodbitna domneva iz 6. odstavka 60. člena ZFPPIPP, da upnik v postopku zaradi insolventnosti teh stroškov ne uveljavlja. Bistveno je, da so ti stroški nastali pred začetkom postopka insolventnosti, zato njihova kasnejša odmera ne vpliva na njihov nastanek. Glede na to, da tožeča stranka terjatve iz naslova stroškov postopka, ki so nastali pred začetkom stečajnega postopka, ni prijavila v roku za prijavo terjatev v stečajnem postopku, je nastopila posledica iz 5. odstavka 296. člena ZFPPIPP. Terjatev tožeče stranke iz naslova stroškov postopka je v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala, zato bi moralo sodišče prve stopnje ta del tožbenega zahtevka zavrniti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana točka III izreka sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožnikov zahtevek za povrnitev stroškov postopka v znesku 646,80 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 74,66, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku tega roka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek nadaljevalo (I. točka izreka) ter tožbo tožeče stranke, vloženo dne 22. 2. 2013, zavrglo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni povrniti 646,80 EUR pravdnih stroškov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper III. točko izreka se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in sicer bistvene kršitve pravil postopka, nepopolne in napačne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi v celoti ugodi in III. točko izreka sklepa spremeni tako, da naloži tožeči stranki povračilo stroškov pravdnega postopka, kot jih je priglasila tožena stranka oziroma podredno, da pritožbi ugodi in razveljavi III. točko sklepa z dne 18. 2. 2015 ter zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Navaja, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker sta izrek sklepa v III. točki ter razlogi v obrazložitvi izpodbijanega sklepa v nasprotju z listinami v spisu in dejstvi, objavljenimi v uradnih evidencah o dejanjih in izdanih sklepih v stečajnih postopkih. Tožeča stranka je v stečajnem postopku nad toženo stranko prijavila terjatev - glavnico v višini 16.347,82 EUR in obresti v višini 1.621,54 EUR, skupaj torej 17.969,36 EUR, medtem ko stroškov predmetnega pravdnega postopka ni prijavila. Pravdni stroški, ki jih je z izpodbijanim sklepom tožeči stranki priznalo sodišče so nastali pred uvedbo stečajnega postopka nad toženo stranko, ki se je začel dne 8. 11. 2013. Sporni stroški namreč zajemajo nagrado za postopek, ki nastanejo za vložitev tožbe ter materialne stroške za tožbo ter 22 % DDV na odvetniško storitev. Navedeni stroški so nedvomno nastali pred pričetkom stečajnega postopka, saj je tožeča stranka tožbo vložila dne 22. 2. 2013. Stroškov pravdnega postopka, ki jih je tožeči stranki priznalo sodišče z izpodbijanim sklepom tožeča stranka v stečajnem postopku ni prijavila, temveč je prijavila zgolj glavnico svoje terjatve in obresti. Zato je njena terjatev v skladu z določilom 5. odstavka 296. člena ZFPPIPP, ki v povezavi s 3. točko 2. odstavka 60. člena ZFPPIPP določa, da če upnik zamudi rok za prijavo terjatev v stečajni postopek, njegova terjatev do stečajnega dolžnika preneha in sodišče zavrže prepozno prijavo terjatve, prenehala in ne obstaja več. Tožeča stranka torej nikakor ni upravičena do povračila teh stroškov in jih tožena stranka kot stečajni dolžnik ni dolžna izplačati, kot je to zmotno ugotovilo sodišče. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. V tem sporu je bil po vložitvi tožbe začet stečajni postopek nad toženo stranko. Tožeča stranka je v stečajnem postopku prijavila terjatev v višini vtoževane glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi, stečajni upravitelj pa je priglašeno terjatev v celoti priznal. Sodišče prve stopnje je zato z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo tožbo, saj je v skladu s 1. odstavkom 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 126/2007 in nasl.) s tem prenehala pravna korist tožeče stranke za vodenje spora o tej terjatvi. Ta del izpodbijanega sklepa je postal pravnomočen.

6. Sodišče prve stopnje je ravnalo nepravilno, ker pri odločitvi o odmeri stroškov ni upoštevalo določb 60. člena ZFPPIPP, v katerem je urejena vsebina prijave terjatve v postopku zaradi insolventnosti. Tako je v 2. odstavku 60. člena citiranega zakona določeno, da mora zahtevek za priznanje terjatve vsebovati znesek glavnice terjatve in da v kolikor upnik v postopku zaradi insolventnosti poleg glavnice terja stroške, ki so mu nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti tudi zneske teh stroškov. Kakšne so posledice, če upnik v stečajnem postopku ne prijavi stroškov postopka, ki so mu nastali pred začetkom stečajnega postopka, pa je določeno v 6. odstavku 60. člena ZFPPIPP. Ta določa, da v kolikor zahtevek za priznanje terjatve ne vsebuje zneska stroškov iz 3. točke 2. odstavka tega člena (ta pa se nanaša na stroške, ki so v sodnem ali drugem postopku nastali pred začetkom stečajnega postopka), se za prijavo terjatve ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da upnik v postopku zaradi insolventnosti ne uveljavlja teh stroškov.

7. Navedeno pomeni, da bi tožeča stranka stroške postopka, ki so ji bili dosojeni z izpodbijanim delom sklepa sodišča prve stopnje, morala prijaviti v stečajnem postopku. Glede na določbo 3. točke 2. odstavka 60. člena ZFPPIPP je za obveznost prijave terjatve stroškov sodnega postopka, ki se je pričel pred pričetkom stečajnega postopka odločilno, kdaj so ti stroški nastali. Z izpodbijanim delom sklepa sodišča prve stopnje priznani stroški so nastali že ob vložitvi tožbe, zato jih je bila tožeča stranka dolžna prijaviti v stečajnem postopku.

8. Tožeča stranka spornih stroškov postopka ni prijavila v stečajnem postopku, zato velja neizpodbitna domneva iz 6. odstavka 60. člena ZFPPIPP, da upnik v postopku zaradi insolventnosti teh stroškov ne uveljavlja. Bistveno je, da so ti stroški nastali pred začetkom postopka insolventnosti, zato njihova kasnejša odmera ne vpliva na njihov nastanek. Glede na to, da tožeča stranka terjatve iz naslova stroškov postopka, ki so nastali pred začetkom stečajnega postopka ni prijavila v roku za prijavo terjatev v stečajnem postopku, je nastopila posledica iz 5. odstavka 296. člena ZFPPIPP. Terjatev tožeče stranke iz naslova stroškov postopka je v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala, zato bi ta del tožbenega zahtevka sodišče prve stopnje moralo zavrniti.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka v znesku 646,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne od poteka paricijskega roka do plačila.

10. Tožena stranka je s pritožbo uspela, zato ji je tožeča stranka v skladu z načelom odgovornosti za uspeh kot ga določa 451. člen ZPP, dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo nagrado za postopek po tarifni št. 3220 v višini 50,00 EUR, pavšalni znesek za izdelavo in izročitev dokumentov po tarifni št. 6000 v znesku 1,20 EUR ter materialne stroški po tarifni št. 6002 10,00 EUR, skupaj z 22 % DDV znašajo pritožbeni stroški 74,66 EUR, ki jih je dolžna tožeča stranka povrniti v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku tega roka.