Jedro

Pritožbeno sodišče ne more prezreti, da sta v izpostavljenem izvenrazpravnem senatu kot predsednica in član sodelovala višja sodnica in okrožni sodnik svétnik, ki sta v drugovrstnem, pravdnem sodnem postopku podala izjavi, iz katerih je vsebinsko zaznati strinjanje s predlagano izločitvijo iz opravljanja sodniške funkcije v razmerju do A. A., torej obsojenca v okviru predmetne kazenske zadeve. Pomisleki slednjega in njegovega zagovornika v pošteno izvedbo sodnega postopka se tako pokažejo za upravičene.

Izrek

Pritožbama obsojenega A. A. in njegovega zagovornika se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v novo odločanje pred popolnoma spremenjeni senat.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zahtevo za obnovo kazenskega postopka z dne 12. 11. 2020, ki jo je obsojeni A. A. vložil po zagovorniku, zavrnilo. Posledično je skladno tarifni številki 7142 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) odločilo, da mora obsojeni plačati sodno takso v višini 315,00 EUR.

2. Sklep sodišča prve stopnje s pritožbo izpodbijata: - obsojeni A. A. iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona, s predlogom pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in samo odloči o zahtevi za obnovo postopka ali zadevo iz razloga vložene zahteve za prenos pristojnosti prenese na Okrožno sodišče v Mariboru, ki bo v novem postopku odločanja zaslišalo vse predlagane priče, vključno kronski priči, in glede na priložena izvedenska mnenja in mnenje mag. B. B., vloženi zahtevi za obnovo kazenskega postopka ugodilo in odločilo, da se dovoli obnova pravnomočno končanega kazenskega postopka; - zagovornik obsojenega iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se zahtevi za obnovo postopka ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, prav tako pa, da določi za vodenje postopka na prvi stopnji drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

4. Na podlagi spisovnih podatkov je razbrati, da je v senatu, ki je tokrat odločal o zahtevi obsojenega za obnovo kazenskega postopka, kot predsednica senata sodelovala pritožbeno izpostavljena višja sodnica C. C. Slednja je bila s sklepom Su 173/2022 z dne 25. 2. 2022, ki ga je izdal Urad predsednika Okrožnega sodišča v Murski Soboti, iz opravljanja sodniške funkcije v pravdni zadevi P 64/2020 izločena na podlagi njenega mnenja, da v zadevi, kjer je obsojeni v procesni vlogi tožene stranke, obstajajo druge okoliščine, ki lahko vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti. Posledično je iz lastnega predlagala, da se predlogu za njeno izločitev ugodi. Zahteva za izločitev je bila s strani predsednika sodišča, okrožnega sodnika svétnika D. D., prepoznana kot utemeljena, z razlogovanjem o obstoju nedvomno takšnih okoliščin, ki v povprečnem razumnem človeku lahko vzbujajo dvom o nepristranskosti. Nadalje iz pritožbenih poudarkov, sovpadajočih z vsebino spisovnih podatkov izhaja tudi, da je v senatu sodišča prve stopnje, ki je sprejel sedaj izpodbijano odločitev, kot član sodeloval okrožni sodnik svétnik E. E., ki je bil iz opravljanja sodniške funkcije v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 64/2020 prav tako izločen. Izpostavljenega sodnika so se navajanja v aktualni kazenski zadevi obsojenega A. A. o pomisleku glede poštenega in nepristranskega sojenja dotaknila, če že nekaj več (točka 3 obrazložitve sklepa Su 791/2021 z dne 6. 10. 2021, ki ga je izdalo Okrožno sodišče v Murski Soboti). Obravnavani sodnik je tozadevno izrazil mnenje, da so opisane okoliščine takšne narave, da vzbujajo dvom o pristranskosti oziroma nepristranskosti, posledično čemur je predsednik sodišča, okrožni sodnik svétnik D. D., tudi to zahtevo za izločitev smatral kot utemeljeno. Z ozirom na izjavo sodnika, navedbe A. A., vložitev kazenske ovadbe in povezanost zadev je sklenil, da bi z nadaljnjim sojenjem obravnavanega sodnika bil okrnjen videz nepristranskosti sodstva.

5. Prav imata zatorej pritožnika, ko s smiselno enakima pritožbama uveljavljata pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in trdita, da pri odločanju o zahtevi za obnovo kazenskega postopka z dne 12. 11. 2020, sodišče prve stopnje ni bilo pravilno sestavljeno. Na podlagi povzetih ugotovitev pritožbeno sodišče ne more prezreti, da sta v izpostavljenem izvenrazpravnem senatu kot predsednica in član sodelovala višja sodnica in okrožni sodnik svétnik, ki sta v drugovrstnem, pravdnem sodnem postopku podala izjavi, iz katerih je vsebinsko zaznati strinjanje s predlagano izločitvijo iz opravljanja sodniške funkcije v razmerju do A. A., torej obsojenca v okviru predmetne kazenske zadeve. Pomisleki slednjega in njegovega zagovornika v pošteno izvedbo sodnega postopka se tako pokažejo za upravičene.

6. Posledično je pritožbeno sodišče, brez da bi presojalo ostala pritožbena izvajanja obsojenega in njegovega zagovornika, izraženim pomislekom o nepravilno sestavljenem senatu, ki je dne 9. 10. 2023 odločal o sedaj izpodbijani zahtevi za obnovo kazenskega postopka ugodilo in odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje ugotovljeno kršitev odpravilo ter o zadevi vnovič odločilo.

7. Na predlog obsojenega lahko skupno neposredno višje sodišče za postopek lahko določi drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako postopek lažje izvedel, ali če so za to drugi tehtni razlogi (35. člen ZKP). Vendar je v zvezi s predlogom za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče opozoriti, da takšno pritožbeno izvajanje presega predmet presoje tega pritožbenega postopka, tj. vsebino izpodbijanega prvostopenjskega sklepa. Sodišče prve stopnje bo lahko zatorej v skladu z zahtevo za prenos krajevne pristojnosti poslovalo šele tedaj, če oziroma, ko bo obsojeni tak predlog podal posebej, ločeno od predmetne pritožbe.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).