Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnik od Republike Slovenije zahteva odškodnino, ker naj bi mu s postopanji izvršilnega sodišča nastala nepremoženjska škoda zaradi kršitve ustavnih pravic v skupni višini 9.000 EUR in premoženjska škoda zaradi odstranjenih vrat in stroškov postopkov v skupni višini 1.500 EUR.

2.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora toženka tožniku plačati 10.500 EUR z obrestmi. Odločilo je še o stroških postopka.

3.Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o pritožbenih stroških.

4.Tožnik predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je v konkretnem primeru pravilna odločitev sodišč druge (in prve) stopnje, da se meje pravnomočne sodbe, s katero je bilo odločeno zgolj o opustitvi poseganja v služnost, opustitvi postavljanja ovir in o odstranitvi železnih vrat, ne pa o obstoju stvarne služnosti, širijo na tožnika, ki ni bil niti stranka predhodnega pravdnega postopka P 228/2010 niti stranka izvršilnega postopka In 157/2015 in je postal lastnik nepremičnine št. 771/3 k. o. ..., na katero se je poseglo z izvršbo, šele po pravnomočnosti izvršilnega naslova, t. j. sodbe Okrajnega sodišča v Žalcu P 228/2010 z dne 5. 9. 2011; (2) ali je v konkretnem primeru pravilna odločitev sodišč druge (in prve) stopnje, da se lahko z izvršbo poseže na nepremičnino tretje osebe, t. j. tožnika, ki ni stranka niti izvršilnega postopka niti predhodnega pravdnega postopka, v katerem je bila izdana sodba, ki predstavlja izvršilni naslov in ki se nanaša na opustitev poseganja v služnost, opustitev postavljanja ovir in na odstranitev železnih vrat (t. j. sodba Okrajnega sodišča v Žalcu P 228/2010 z dne 5. 9. 2011), pri čemer sodba o ugotovitvi sporne služnosti sploh ne obstoji in služnost tudi ni vpisana v zemljiško knjigo; (3) ali je v konkretnem primeru pravilna odločitev sodišč druge (in prve) stopnje, da stvarna služnost, ki ni vpisana v zemljiško knjigo in glede katere ni bil sprožen noben sodni postopek v zvezi z ugotovitvijo obstoja te služnosti, je pa bila ta stvarna služnost kot predhodno vprašanje ugotovljena v postopku, v katerem tožnik ni sodeloval in ni bil stranka tega postopka, zavezuje tudi tožnika kot kasnejšega lastnika parcele št. 771/3 k. o. ..., v breme katere naj bi se sporna služnost nanašala; (4) ali je v predmetni zadevi pravilna odločitev sodišč druge (in prve) stopnje, da ni podana dobrovernost tožnika zgolj iz razloga, ker so v pravdah (ki jih sodišče konkretno ne navede), ki so se nanašale na poseganje v sporno služnost, nastopali kot stranke njegovi najbližji sorodniki, v eni pa je nastopal kot pooblaščenec, kar naj bi imelo za posledico, da se sodna odločba, izdana v postopku glede služnosti (kot predhodnega vprašanja), v katerem tožnik ni sodeloval in ni bil stranka, t. j. sodba Okrajnega sodišča v Žalcu P 228/2010 z dne 5. 9. 2011, nanaša tudi na tožnika in ga zavezuje, pri čemer sporna služnost tudi ni vpisana v zemljiško knjigo; (5) ali je v predmetni zadevi pravilna odločitev sodišč druge (in prve) stopnje, da tožnik z ugovorom tretjega ne bi uspel iz razloga, ker tožnikovo lastninsko pravico na sporni nepremičnini št. 771/3 k. o. ... ni mogoče obravnavati kot pravico, ki bi preprečevala izvršbo v konkretni zadevi; (6) ali je v konkretnem primeru pravilna odločitev sodišč druge (in prve) stopnje, da izvršilno sodišče s tem, ko je dovolilo izvršbo na tuji stvari, kljub vtoževanemu ugovoru tretjega in predlogu za odlog izvršbe s strani tožnika (ter predlogom za preklic vzpostavitve prejšnjega stanja), v konkretni zadevi ni ravnalo protipravno in ali je v konkretnem primeru podana odškodninska odgovornost Republike Slovenije (toženke); ter (7) ali je v predmetni zadevi pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je vtoževana nepremoženjska škoda zaradi doslej prestanih in bodočih duševnih bolečin zaradi kršitve osebnostnih pravic in zaradi kršitve človekovih pravic in ustavnih pravic, in sicer zaradi kršitve pravice do enakosti pred zakonom, pravice do enakega varstva pravic, pravice do sodnega varstva, pravice do učinkovitega pravnega sredstva, pravice do zasebne lastnine, kar so vse pravice, ki jih varuje in zagotavlja Ustava, pravno nepriznana škoda in je zato v tem delu tožba neodpravljivo nesklepčna.

5.Predlog ni utemeljen.

6.Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).