Jedro

Delavec, ki mu je pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga (ali razloga nesposobnosti), nima pravice do odpravnine, če mu delodajalec zagotovi možnost sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi na ustreznem delovnem mestu za nedoločen čas pri drugem delodajalcu, vendar samo pod pogojem, če se je drugi delodajalec v ponujeni pogodbi zavezal delavcu priznavati pravice, ki so odvisne od delovne dobe pri delodajalcu, tudi glede na delovno dobo pri prvem delodajalcu oziroma tako, kot da ne bi šlo za spremenjeno zaposlitev.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati odpravnino v znesku 4.397,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 4. 2004 do plačila, v osmih dneh. Tožbeni zahtevek je zavrnilo, ker je župan mestne občine V. izjavil, da je iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove razvidno, da se bo novi delodajalec obvezal prevzeti vse pogodbene in druge pravice iz delovnega razmerja, ki jih je imela delavka na dan prehoda k novemu delodajalcu.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo. To zato, ker je ugotovilo, da iz izvedenega dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje izhaja, da tožena stranka tožnici ni ponudila pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu, pri katerem bi tožnica imela enak položaj, kot da ne bi spremenila delodajalca, kar pomeni, da bi novi delodajalec upošteval delovno dobo kot da delovno razmerje s prejšnjim delodajalcem ni bilo prekinjeno.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da sodišče svoje odločitve ni oprlo na izjave župana mestne občine V., ampak na nekonsistentno izjavo direktorice občinske uprave. Sodišče pri svoji odločitvi ni upoštevalo namena odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja iz poslovnega razloga. Namen odpravnine je v preprečitvi negativnih posledic, ki prizadenejo delavca zaradi izgube zaposlitve, saj naj bi z izplačilom odpravnine bila delno nadomeščena socialna varnost, ki je bila zmanjšana zaradi izgube zaposlitve. Tako je tudi stališče USRS v odločitvi Up 63/2003 z dne 27. 1. 2005 (Uradni list RS, št. 14/2005). Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne.

4. Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila.

5. Tožeča stranka je v odgovoru na revizijo prerekala revizijske navedbe in predlagala njeno zavrnitev.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

8. Revidentka v reviziji ni navajala bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki se lahko uveljavljajo kot revizijski razlog, zato revizijsko sodišče glede tega razloga izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

9. Revidentka v pretežnem delu revizije izpodbija ugotovitev dejanskega stanja, kar v reviziji ni dovoljeno. Revizijsko sodišče je glede dejanskega stanja vezano na dejanske ugotovitve izpodbijane sodbe, zato glede teh navedb izpodbijane sodbe ni smelo preizkušati (tretji odstavek 370. člena ZPP).

10. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

11. Tožena stranka je tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga (88. člen ZDR) in ugotovila, da ji je mogoče zagotoviti zaposlitev pri drugem delodajalcu. Zato ji je bila v skladu z določbo tretjega odstavka 88. člena ponujena sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.

12. Iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi izhaja, da je tožena stranka zapisala, da »novi delodajalec se bo s pogodbo o zaposlitvi, ki je priloga te odpovedi, zavezal prevzeti vse pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih je imel delavec na dan prehoda k novemu delodajalcu tako, da se bo pri priznavanju pravic delavca iz naslova delovnega razmerja štelo, kot da ni spremenil zaposlitve«.

13. Tožena stranka je novo pogodbo o zaposlitvi podpisala 14. 4. 2004. 14. Glede nove pogodbe o zaposlitvi je sodišče ugotovilo, da z njo novi delodajalec tožnici ni zagotovil pravic, glede morebitnega bodočega prenehanja delovnega razmerja iz poslovnega razloga oziroma razloga nesposobnosti v enakem obsegu, kot bi bila do njih upravičena, če ne bi spremenila delodajalca.

15. Ob taki dejanski ugotovitvi je logičen zaključek, da tožnici z novo pogodbo o zaposlitvi niso bile zagotovljene vse pravice, kot da ne bi spremenila delodajalca, to pa pomeni, da je upravičena do odpravnine ob upoštevanju 90. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – Uradni list RS, št. 42/2002). O pravni podlagi za priznanje pravice do odpravnine v podobnem primeru je Vrhovno sodišče že sodilo, kot na primer v sodbi VIII Ips 88/2006 z dne 25. 4. 2006, ali sodbi in sklepu VIII Ips 78/2007 z dne 11. 9. 2007. V teh primerih je zavzelo stališče, da v skladu s tretjim odstavkom 90. člena ZDR delavec, ki mu je pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga (ali razloga nesposobnosti), nima pravice do odpravnine tudi v primeru, če mu delodajalec zagotovi možnost sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi na ustreznem delovnem mestu za nedoločen čas pri drugem delodajalcu, vendar samo pod pogojem, če se je drugi delodajalec v ponujeni pogodbi zavezal delavcu priznavati pravice, ki so odvisne od delovne dobe pri delodajalcu, tudi glede na delovno dobo pri prvem delodajalcu oziroma tako, kot da ne bi šlo za spremenjeno zaposlitev. Pogoj za neizplačilo odpravnine je torej samo vzpostavitev takega stanja, kot da delavec ne bi spremenil delodajalca. Ker tako dejansko stanje ni bilo ugotovljeno, je delavec upravičen do zakonsko določene odpravnine.

16. Sodišče ni ugotovilo, da bi tožnici bile zagotovljene pravice, kot da ne bi spremenila delodajalca. Za presojo dejanskega stanja je pomembna predvsem nova pisna pogodba o zaposlitvi, kar pravilno izhaja tudi iz odločitve izpodbijane sodbe. Pogodba o zaposlitvi glede pravic in obveznosti enako zavezuje obe pogodbeni stranki, izpričuje pa tudi vsebino dogovorjenega. Ostale stvari, ki v pogodbi niso zajete, so sicer lahko bile dogovarjane, kar je razvidno tudi glede pravic, ki naj bi jih tožnica imela pri novem delodajalcu.

17. Ob upoštevanju povedanega je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

18. O stroških je revizijsko sodišče sklepalo ob upoštevanju prvega odstavka 155. člena ZPP.