Jedro

Pravdni postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora je nujen in se zadeve obravnavajo prednostno. Torej si mora sodišče še posebej prizadevati, da se opravi brez zavlačevanja. To načelo je treba upoštevati tudi pri določanju sodnih rokov za posamezna dejanja pravdnih strank, vendar tako, da z morebitnimi prekratkimi in prekluzivnimi roki ni poseženo v pravico strank do izjave.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se predlogu druge tožene stranke ugodi in se ji rok za odgovor na pripravljalno vlogo tožeče stranke z dne 17.1.2017 podaljša za 15 dni.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog druge tožene stranke za podaljašnje roka za odgovor na pripravljalno vlogo tožeče stranke z dne 17.1.2017. 2. Druga tožena stranka vlaga pritožbo. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP(1) in kršitve z ustavo zajamčenih pravic iz 22., 23., 25., 29. člena in tretjega odstavka 38. člena Ustave RS, in 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Predlaga razveljavitev tako, da se zahtevi druge tožene stranke ugodi. Opozarja, da je tožeča stranka s pripravljalno vlogo z dne 17.11.2016 razširila dotedanjo trditveno in dokazno podlago. Izpostavila je novo kazensko preiskovalno zadevo - (postopek: „L. G.“), ki še ni zaključena, in ki naj bi se prepletala z ugotovitvami KPK ter časovno sovpadala z nakupom vtoževanega stanovanja. Sklicevala se je na dokumentacijo drugih državnih organov. Toženima strankama o njej ni bila dana možnost izjave, kar je v nasprotju z določili 17. a in 26. člena ZOPNI(2). Tožeča stranka je zavrnila zahtevo pritožnice z dne 2.2.2017 za vpogled v tožilski spis. Dokazno gradivo, priloženo obravnavani pripravljalni vlogi, je bilo pridobljeno izven finančne preiskave, ki je bila podlaga za ta postopek. Druga tožena stranka se torej z njo ni mogla seznaniti ne v fazi finančne preiskave ne v kazensko preiskovalnem postopku, kjer ni stranka postopka. V postopku po ZOPNI je tožeča stranka državni organ z javnimi pooblastili. Toženi stranki kot državljana ne moreta tako hitro kot tožeča stranka pridobivati svojih dokazov za podkrepitev svojih navedb. Tožeča stranka očitno nadaljuje s finančno preiskavo. S tem je kršena pravica do izjave druge tožene stranke, ki je ustavno in konvencijsko varovana. Zahtevane kontradiktornosti po ZOPNI ni. Vključevanje in navajanje novega kompleksnega kazensko-preiskovalnega postopka „L. G.“ v obravnavani postopek opravičuje določitev daljšega roka za vložitev pripravljalne vloge. Opozarja še, da je bila druga tožena stranka pri roku za podajo vloge opozorjena na posledice 286. a člena ZPP. Sodišče tega ne naloži tožeči stranki, saj slednja v nadaljevanju postopka vlaga nadaljnje pripravljalne vloge. Glede na vse okoliščine zadeve, zlasti glede na njeno zapletenost, hkraten potek kazenskega preiskovalnega postopka in glede na izkazane poizvedbe na KPK, je bil zahtevek druge tožene stranke po podaljšanju roka utemeljen.

3. Po opravljeni seji senata je pritožbeno sodišče prejelo s strani prve tožene stranke odgovor na pritožbo druge tožene stranke s predlogom, naj pritožbeno sodišče pritožbi v celoti ugodi in tožeči stranki naloži povrnitev stroškov z odgovorom na pritožbo. Ker za pritožbo zoper procesni sklep, kakršen je obravnavani, ZPP odgovora na pritožbo ne predvideva (prvi odstavek 366. člena ZPP), pritožbeno sodišče vloge prve tožene stranke ni upoštevalo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je v obravnavani zadevi tožeča stranka zoper toženi stranki vložila tožbo zaradi odvzema premoženja nezakonitega izvora po določbah ZOPNI dne 17.8.2016. V zadevi je izdan pravnomočni sklep o začasni odredbi, s katero je toženima strankama prepovedana odtujitev in obremenitev obravnavanih nepremičnin(3). Po vloženih odgovorih na tožbo je sodišče že razpisalo narok glavne obravnave, a ga je v dosedanjem teku postopka zaradi vloženih pripravljalnih vlog pravdnih strank prelagalo. Tako je tožeča stranka prvo pripravljalno vlogo vložila 2.12.2016, toženi stranki sta nanju odgovorili v postavljenem roku sodišča do 21.12.2016. Pred glavno obravnavo, razpisano za 19.1.2017, je tožeča stranka 18.1.2017 vložila pripravljalno vlogo z dne 17.1.2017, ki je obsegala 16 gosto tipkanih strani z obsežnim novim dokaznim gradivom (priloge A89-A123). Pritožba pravilno opozarja, da je tožnica v njej razširila dotedanjo trditveno in dokazno podlago, saj se je sklicevala na novo kazensko preiskovalno zadevo zoper prvega toženca, trditve pa utemeljevala tudi s postopkom pred KPK in poročilom navedenega državnega organa. Sodišče je razpisani narok preklicalo, toženima strankama vročilo navedeno vlogo v odgovor v roku 15 dni in z opozorilom po 286. a členu ZPP, da sicer navedb, pripomb in predlogov, vloženih po izteku postavljenega roka, ne bo upoštevalo.

6. Druga tožena stranka je pred iztekom postavljenega roka zaprosila za podaljšanje še za 15 dni. Predlog je utemeljila, češ da je tožeča stranka vložila novo dokumentacijo, ki širi trditveno podlago in se sklicuje na dokumentacijo drugih državnih organov, kjer toženima strankama ni bila dana možnost izjave in vpogleda, kar želita pred pripravljalno vlogo preveriti pri njih. Izrecno je navajala, da se s priloženo dokumentacijo k pripravljalni vlogi toženi stranki nista seznanili niti v fazi preiskave po ZOPNI. Sodišče je predlog, kolikor je bil podan v imenu prve tožene stranke, pravilno zavrnilo po ugotovitvi, da ni izkazano z njene strani podeljeno pooblastilo podpisanemu pooblaščencu druge tožene stranke. S tem se pritožbeno sodišče strinja. Za vlogo drugo tožene stranke pa je ocenilo, da je postavljeni rok zadosten in da ni navedla opravičenih razlogov za podaljšanje roka. Zato je njen predlog za podaljšanje roka zavrnilo.

7. Pritožbi je treba pritrditi, da je taka presoja zmotna in posega tudi v toženkino pravico do izjave, ki je ustavno varovana.

8. Rok za vložitev pripravljalne vloge je sodni in hkrati procesni rok, ki je določen za opravo posameznega procesnega dejanja strank. Rok, ki ga določi sodišče, se na predlog prizadete stranke lahko podaljša, če so za to opravičeni razlogi. Podaljšanje je treba predlagati preden se rok izteče (drugi in tretji odstavek 110. člena ZPP). V obravnavanem primeru je sodišče upoštevaje 286. a člen ZPP toženi stranki naložilo prekluzivni rok za izjavo o pripravljalni vlogi tožeče stranke, češ da navedb po izteku roka ne bo več upoštevalo oziroma vsebinsko obravnavalo.

9. Pravdni postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora je nujen in se zadeve obravnavajo prednostno (prvi odstavek 29. člena ZOPNI). Torej si mora sodišče še posebej prizadevati, da se opravi brez zavlačevanja (prvi odstavek 11. člena ZPP). To načelo je treba upoštevati tudi pri določanju sodnih rokov za posamezna dejanja pravdnih strank, vendar tako, da z morebitnimi prekratkimi in prekluzivnimi roki ni poseženo v pravico strank do izjave (5. člen ZPP). Pravna teorija opozarja, da mora sodišče oceniti, kako dolg mora biti dolg za izjavo, da ne pride do nesorazmerne omejitve pravice do izjavljanja in s tem do kršitve jamstev iz 22. člena Ustave(4). Tudi Ustavno sodišče RS opozarja, da je z vidika pravice do izjave pomembno, da rok za izjavo ni pretirano kratek, saj bi se sicer izenačil z odvzemom pravice do izjave. Primernost dolžine rokov za izjavo toženih strank v postopku po določbah ZOPNI je že obravnavalo, ko je presojalo in ugotovilo neskladnost tedanjega drugega odstavka 28. člena ZOPNI z ustavo zaradi prekratkega roka za ugovor zoper sklep o začasnem zavarovanju(5). Opozorilo je na specifičnost tega postopka. Izpostavilo je dolgotrajno predhodno zbiranje obsežnega procesnega gradiva s strani tožeče stranke, ki nastopa v odnosu do tožencev oziroma preiskovancev kot oblastni organ, slednji na drugi strani pa praviloma sploh ne vedo, da zoper njih poteka finančna preiskava po ZOPNI. Poudarilo je, da je nujen predpogoj za uresničitev pravice do izjave pravica do informacije, za presojo sorazmernosti posega v pravico do izjave pa tudi to, kdaj se je tožena stranka seznanila s procesnim gradivom, zbranim v finančni preiskavi. Ker tedanja ureditev še ni predvidevala, da bi se preiskovanec seznanil s procesnim gradivom, zbranim v finančni preiskavi, že pred vročitvijo sklepa o začasnem zavarovanju, je bil v zakonu predvideni 8-dnevni rok za ugovor zoper sklep o začasnem zavarovanju prekratek za učinkovito uresničitev pravice do izjave. Ustavno sodišče ga je z določitvijo načina izvršitve odločitve določilo na 30-dni. Navedlo je, da je potreba po pospešitvi postopka lahko ustavno sprejemljiva v fazi pred izdajo sklepa o začasnem zavarovanju, ko obstaja nevarnost, da bi uveljavljeno zavarovanje ostalo brez vsakega pomena, po izdaji začasnega zavarovanja pa je ni več(6).

10. V obravnavanem primeru je drugotožena stranka (ko je postopek za začasno zavarovanje že zaključen) v predlogu za podaljšanje roka za izjasnitev o vlogi tožeče stranke opozorila, da je v njej tožeča stranka razširila prvotno trditveno in dokazno podlago, da se sklicuje na dokumentacijo drugih državnih organov, s katero tožena stranka ni seznanjena in se z njo ni mogla seznaniti ne v postopkih pred temi organi ne v fazi preiskave po določilih ZOPNI. Ob takih okoliščinah primera in ob dejstvu, da je sodišče toženi stranki postavilo prekluzivni rok za podajo vsebinskega odgovora na vloženo pripravljalno vlogo tožeče stranke, ki jo je mogoče po vsebini primerjati s tožbo, ter upoštevajoč zlasti dokazno breme iz 27. člena ZOPNI, po katerem mora tožena stranka za uspeh v pravdi izpodbiti domnevo nezakonitosti izvora premoženja, je po presoji pritožbenega sodišča druga tožena stranka podala predlog za podaljšanje roka iz opravičenih razlogov. Prosila je za podaljšanje za 15 dni (skupno bi torej rok trajal 30 dni), kar je primerljivo z rokom za odgovor na tožbo, pri čemer je obravnavana pripravljalna vloga tožeče stranke po vsebini glede na novo trditveno in dokazno podlago primerljiva s tožbo.

11. Z zavrnitvijo predloga druge tožene stranke za podaljšanje roka je sodišče prve stopnje neutemeljeno omejilo pritožnici pravico, da se v postopku izjavi. Zaradi utemeljenih pritožbenih razlogov je bilo treba pritožbi ugoditi. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlogu tožene stranke za podaljšanje roka za odgovor na pripravljalno vlogo tožeče stranke ugodilo (3. točka 365. člena ZPP).

12. V nadaljnjem postopku bo moralo zaradi zgornje odločitve sodišče prve stopnje kot pravočasno upoštevati pripravljalno vlogo drugotožene stranke, ki je bila vložena 7.2.2017 (red. št. 75). Pozorno naj bo tudi na enako obravnavanje vseh pravdnih strank pri izvajanju materialnega procesnega vodstva pred ali med glavno obravnavo po 286. a čl. ZPP glede navajanja novih dejstev in dokazov.

13. Sodnica posameznica je odstopila zadevo v odločitev senatu, ker gre za vprašanje, o katerem še ni sodne prakse (tretji odstavek 366. a člena ZPP).

14. Izrek o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami, Op. št. (2): Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, Ur. l. RS, št. 91/2011 s spremembami Op. št. (3): Sklep P 1758/2016 z dne 19.8.2018 v zvezi s sklepom P 1758/2016 z dne 6.10.2016 in sklepom VSL I Cp 2934/2016 z dne 15.11.2016. Op. št. (4): Galič, A., v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem spremenjenih členov IV. knjiga, GV Založba 2005-2010, stran 232. Op. št. (5): Odločba Ustavnega sodišča RS, U-I-203/2014 z dne 3.12.2015 Op. št. (6): Odločba U-I-203/2014 z dne 3.12.2015, točka 21.