Jedro

Če solastnik, ki je dolžan doplačilo več vredne stvari, nima sredstev in če drug solastnik noče prevzeti stvari, fizična delitev ni mogoča in ostane le še možnost civilne delitve s prodajo stvari in razdelitvijo kupnine med solastnike.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nepremičnina parc. št. 709/9 (travnik - 660,00 m2, dvorišče - 159,00 m2 in stanovanjska stavba - 89 m2), ki je v solasti predlagatelja in nasprotnega udeleženca vsakega do 1/2, razdeli s civilno delitvijo tako, da se nepremičnina proda, kupnina pa razdeli med solastnika.

Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da predlagatelj nasprotuje fizični delitvi nepremičnine, kar je sodišče prve stopnje sprejelo, s tem pa so bile možnosti nasprotnega udeleženca za odkup enostransko izničene. Vse možnosti za sporazum niso bile v celoti izkoriščene. Nasprotni udeleženec je predlagal, da predlagatelj postavi višino kupnine za odkup njegovega deleža, vendar nasprotni udeleženec predloga ni dobil. Predlagatelj zahteva izplačilo polovice kupnine v znesku 300.000,00 EUR do 350.000,00 EUR in ne upošteva cenitve sodnega cenilca. Na javni dražbi prihaja do izkoriščanja lastnikov, zato bosta lastnika z javno dražbo prikrajšana. Nasprotni udeleženec predlaga sodišču, da se nadaljuje postopek v smeri dogovora za odkup deleža predlagatelja, od predlagatelja pa naj sodišče zahteva pisno ponudbo za odkup njegovega polovičnega deleža na nepremičnine.

Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga, da se pritožba zavrne ter navaja, da je pritožba le ena od številnih dejanj, s katerimi želi nasprotni udeleženec zavleči postopek, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni možnosti za fizično delitev, saj ta ne bi bila smotrna, nasprotni udeleženec pa tudi ni reagiral na poziv sodišča, da izkaže možnost, da bi bodisi sam bodisi po tretji osebi izplačal predlagatelja. Sodišče prve stopnje je nasprotnemu udeležencu dalo tudi rok, v katerem naj predloži ustrezna dokazila v zvezi z možnostjo odkupa, vendar nasprotni udeleženec ni predložil nobenega dokaza.

Pritožba ni utemeljena.

Civilna delitev, na podlagi katere se stvar v solastnini proda in razdeli kupnina, je dopustna le v primeru, če so izčrpane druge možnosti, na podlagi katerih bi bilo mogoče stvar v solastnini fizično razdeliti med solastnika oziroma jo dodeliti enemu od solastnikov. V postopku za delitev stvari si mora sodišče prizadevati, da se primarno opravi fizična delitev stvari in da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičeni interes (primerjaj drugi odstavek 70. člena Stvarnopravnega zakonika; v nadaljevanju SPZ). Na predlog solastnika lahko sodišče odloči, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče (peti odstavek 70. člena SPZ). Če solastnik, ki je dolžan doplačilo več vredne stvari, nima sredstev in če drug solastnik noče prevzeti stvari, fizična delitev ni mogoča in ostane le še možnost civilne delitve s prodajo stvari in razdelitvijo kupnine med solastnike (glej Stvarnopravni zakonik s komentarjem V. R. stran 359 - Civilna delitev in sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 534/ 99, z dne 29.3.2000).

Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je fizično delitev stanovanjske hiše možna le z ustanovitvijo etažne lastnine v skladu z določbami SPZ (107. - 111. člen SPZ). Vsak solastnik lahko zahteva, da sodišče v nepravdnem postopku razdeli solastnino na nepremičnini v etažno lastnino, če je takšna delitev mogoča (prvi odstavek 110. člena SPZ). Ker se opravi vpis etažne lastnine po uradni dolžnosti, mora sodišče razpolagati z vso dokumentacijo, ki je podlaga za vpis etažne lastnine (glej prvi odstavek 108. člena SPZ). Nobeden udeleženec postopka na poziv prvega sodišča ni bil pripravljen pridobiti in sodišču predložiti ustreznih listin za ustanovitev etažne lastnine.

Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da ne more izpeljati fizične delitve in naložiti dograditve posebnega vhoda in drugih vlaganj, ki so potrebna za fizično delitev nepremičnine in za ustanovitev etažne lastnine, če med strankama ni soglasja. Odločilni sta ugotovitvi prvega sodišča, da nasprotni udeleženec nima (potrebnih) finančnih sredstev in da je ves čas postopka odklanjal možnost, da bi tudi sam finančno (so)prispeval k gradbenim delom, ki so bila potrebna za vzpostavitev etažne lastnine. Nasprotni udeleženec ni bil pripravljen izplačati predlagatelju razlike v vrednosti med več vrednim stanovanjem v pritličju, ki ga zaseda in ki bi mu upravičeno pripadal, saj je navedene prostore že do sedaj uporabljal ter manj vrednim stanovanjem v prvem nadstropju, ki bi ga v last dobil predlagatelj. Nasprotni udeleženec na pozive prvega sodišča ni nikoli izkazal konkretne pripravljenosti in zmožnosti, da izplača solastniški delež predlagatelja, hkrati pa na poziv sodišča prve stopnje ni predložil nobenih dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da ima ustrezna finančna sredstva za plačilo obveznosti iz naslova (katerekoli izvedene možne) delitve solastnine. Iz predloženih dokazov izhaja, da nasprotni udeleženec prejema le invalidsko nadomestilo (mesečno 201,63 EUR) in da je nezaposlen, prvo sodišče pa tudi ugotavlja, da nasprotni udeleženec nima prihrankov, da ne more pridobiti kredita, niti s pomočjo tretje osebe ter da nima finančnih zmožnosti za izplačilo predlagatelja.

Predlagatelj je izkazal možnost, da izplača nasprotnega udeleženca (takšnega predloga sicer ni postavil), vendar je sodišče prve stopnje na podlagi izvedeniškega mnenja pravilno ugotovilo, da bi bilo v takšnem primeru izplačilo vrednosti solastniškega deleža nasprotnega udeleženca nižje, kot v primeru, če bi se nepremičnina prodajala kot celota. Pritožbene navedbe so si tudi same s seboj v nasprotju, saj nasprotni udeleženec zatrjuje, da od predlagatelja ni dobil nobene ponudbe za odkup solastnega deleža, hkrati pa navaja, da predlagatelj zahteva višji znesek za izplačilo solastnega deleža, kot ga je določil izvedenec. Nasprotni udeleženec v pritožbi ne pojasni, ali ima ustrezne finančne zmožnosti za poravnavo zgoraj navedenih obveznosti, hkrati pa v pritožbi tudi ne izpodbija zaključkov prvega sodišča, da nima finančnih zmožnosti za izplačilo. Iz navedenih razlogov so neutemeljene pritožbene navedbe, da niso bile izkoriščene vse možnosti med udeležencema postopka.

Ker je pritožba neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen Zakona o pravdnem postopku).