Jedro

Enomesečni rok za izdajo sklepa o obnovi postopka iz 263. člena ZUP začne teči od takrat, ko je z izdajo zapisnika zaključen inšpekcijski postopek in ko je z vsebino takega zapisnika seznanjen organ, ki je pristojen za izdajo odločbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 4.3.2002. S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper sklep Davčnega urada M. z dne 20.11.2001, s katerim je prvostopni organ po uradni dolžnosti obnovil postopek odmere dohodnine za leto 2000. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da je v obravnavanem primeru sporna obnova postopka odmere dohodnine za tožnico za leto 2000 po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 263. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 in 70/00), poleg tega pa tudi, da tožena stranka sploh nima pravnega interesa za obnovo postopka, ker je podjetje T., d.o.o., sporno dohodnino že plačalo. Sodišče prve stopnje se strinja s stališčem tožene stranke, da je davčni organ, ki je pristojen za obnovo postopka, šele takrat, ko mu je bil omogočen vpogled v zapisnik, na pravno relevanten način izvedel za nova dejstva in dokaze, vsebovane v tem zapisniku, ki bi lahko, če se v obnovljenem postopku dokaže njihova utemeljenost, pripeljali do drugačne odmere dohodnine tožnici za leto 2000. Zato je subjektivni rok za začetek postopka obnove dohodnine tožnici v obravnavanem primeru pričel teči z dnem izdaje inšpekcijskega zapisnika. Prav tako ni utemeljen tožbeni ugovor, po katerem tožena stranka oz. prvostopni davčni organ sploh nimata potrebnega pravnega interesa za obnovo postopka, ker je pravna oseba T., d.o.o., vso dohodnino že plačala z obrestmi vred. Zavezanec za odmero dohodnine je namreč po 5. členu ZDoh fizična oseba, ki je prejela dohodke, ki so obdavčeni z dohodnino, zato morajo biti ti davki tej osebi tudi odmerjeni z dohodninsko odločbo ne glede na dejstvo, da je pravna oseba dolžna obračunavati akontacije dohodnine in jih nakazovati davčnemu organu.

Tožeča stranka vlaga pritožbo (sedaj revizijo) iz vseh (pritožbenih) razlogov in predlaga, da se pritožbi (sedaj reviziji) ugodi ter se izpodbijana sodba spremeni, tako da se tožbi ugodi, podrejeno pa, da se izpodbijana sodba razveljavi in vrne zadeva v novo odločanje. Ponavlja razloge, ki jih je uveljavljala že v pritožbi zoper prvostopni sklep in v tožbi zoper odločbo organa druge stopnje, zakaj meni, da je bil postopek obnovljen po preteku subjektivnega roka iz drugega odstavka 263. člena ZUP. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru treba uporabljati tudi specialne določbe 15.a člena Zakona o davčnem postopku, temveč da je treba striktno zahtevati dosledno uporabo ZUP. Novega dokaza pa ne more predstavljati zapisnik inšpiciranja pravne osebe, ampak je to lahko samo odločba, ki pa je bila izdana veliko kasneje.

Tožena stranka na pritožbo (sedaj revizijo) ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne ter dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba šteje kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna s 1.1.2007. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po prvem odstavku 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava (za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru se je gibal tudi revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

V obravnavanem primeru je sporno le vprašanje, ali je enomesečni rok iz drugega odstavka 263. člena ZUP za obnovo postopka začel teči z dnem, ko sta uradni osebi tožene stranke zvedeli za nova dejstva oziroma dokaze, ali pa z dnem izdaje zapisnika, v katerem so bila sporna dejstva oziroma dokazi tudi zapisniško ugotovljeni, in dodatno šele v v reviziji izpostavljeno vprašanje, ali je lahko sporni zapisnik sploh šteti za novo dejstvo oziroma dokaz. Po presoji revizijskega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito potrdilo odločitev tožene stranke, da je bil postopek obnove postopka po uradni dolžnosti uveden pravočasno. Po določbi drugega odstavka 263. člena ZUP je na enomesečni rok, v katerem lahko predlaga obnovo postopka stranka, vezan tudi organ, če začne obnovo po uradni dolžnosti. Omenjeni subjektivni (prekluzivni) rok teče v primeru iz 1. točke 260. člena ZUP od dneva, ko je stranka oziroma organ mogel navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. Z organom pa tudi po presoji revizijskega sodišča ne more biti mišljen davčni inšpektor, ki opravlja inšpekcijski nadzor kot vrsto (obliko) davčnega nadzora, ampak organ, ki izda odločbo, na katero se nanaša obnovitveni razlog. Enomesečni rok iz 263. člena ZUP je namreč treba v obravnavanem primeru šteti od takrat, ko je z izdajo zapisnika zaključen inšpekcijski postopek in ko je z vsebino takega zapisnika seznanjen organ, ki je pristojen za izdajo odločbe. V inšpekcijskem pregledu pravne osebe ugotovljena dejstva bi mogla pripeljati do drugačne odločbe o odmeri dohodnine, zato je bil prvostopni organ upravičen in dolžan v roku enega meseca od dneva, ko je izvedel za zapisniško ugotovljena nova dejstva oziroma dokaze, obnoviti postopek za odmero dohodnine za leto 2000. Ker je zapisnik javna listina pa se šteje za dokazano tisto, kar je v njem navedeno, dokler se na predpisan način ne dokaže nasprotno (80. člen ZUP).

Glede na to, da v obravnavanem primeru niso bili podani uveljavljani revizijski razlogi niti kršitve materialnega prava, na katere pazi po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

Ker revident z vloženim pravnim sredstvom ni uspel, mora sam nositi revizijske stroške (prvi odstavek 22. člena ZUS-1 v povezavi s prvim odstavkom 165. člena in prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/07 in 45/08).