Jedro

Tožnica je po pravilni odmeri za pravdo potrebnih stroškov, upoštevaje določbe OT, upravičena do nižjih stroškov, in sicer v skupni višini 750 točk, v kar so zajeti neutemeljeno priznani stroški za pregled listin, urnina in previsoki stroški za zastopanje na naroku dne 18. 10. 2021 ter s tem povezani materialni stroški (2 %).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sklepa spremeni, tako da se pravdni stroški, ki jih je tožeči stranki dolžna plačati tožena stranka, znižajo na 576,70 EUR.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi delnega umika tožbe ustavilo postopek za poziv na delo, priznanje delovne dobe, vpis v matično evidenco in obračun ter izplačilo plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka I izreka). S sodbo na podlagi pripoznave je razsodilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 4. 1. 2021 nezakonita in da pogodba o zaposlitvi z dne 6. 2. 2020 ni prenehala veljati ter še velja, toženka pa je dolžna tožnici priznati vse pravice iz delovnega razmerja po tej pogodbi o zaposlitvi (točki II, III izreka). Odločilo je, da je dolžna toženka tožnici plačati pravdne stroške v višini 1.035,70 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka IV izreka).

2. Zoper odločitev o pravdnih stroških (delno točka IV izreka; izpodbijani del sklepa) se iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje toženka. Navaja, da je sodišče prve stopnje tožnici neutemeljeno priznalo stroške za pregled listin (400 točk), ki so že zajeti v postavki sestava tožbe, in stroške urnine (50 točk), saj narok ni trajal več kot eno uro. Za pristop na narok ji je neutemeljeno priznalo 600 točk, saj bi bila upravičena le do 300 točk. Priznalo ji je previsoke materialne stroške. Zmotno je uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo določb Odvetniške tarife. Priznalo je razpolaganja tožnice, ki nasprotujejo kogentnim predpisom, in kršilo načelo kontradiktornosti, ker se toženka do priznanih stroškov ni mogla opredeliti. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sklepa spremeni, tako da zniža prisojene pravdne stroške, ki jih je dolžna plačati tožnici. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sklepa preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje sicer ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti kršitev, ki jih uveljavlja pritožba, je pa zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP). Če je predpisala tarifa za nagrado odvetnikov ali za druge stroške, se stroški odmerijo po tarifi (drugi odstavek 155. člena ZPP), konkretno po Odvetniški tarifi (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadalj.).

6. Sodišče prve stopnje je tožnici priznalo stroške za pregled listin na podlagi tarifne številke 39/2 OT, kar je neutemeljeno, kot pravilno opozarja pritožba, saj ne gre za samostojno storitev, ampak je že zajeta v drugih postavkah (sestava tožbe oziroma pripravljalne vloge). Neutemeljeno ji je priznalo stroške v višini 600 točk za pristop na narok dne 18. 10. 2021, saj je po OT upravičena do teh stroškov le v višini 300 točk. Dne 18. 10. 2021 je sodišče prve stopnje izvedlo pripravljalni narok, po zaključku katerega je neposredno sledil prvi narok za glavno obravnavo. Tožnica je upravičena do stroškov za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo na podlagi tarifne številke OT 15/3-a v zvezi s tarifno številko 15/1-b v višini 300 točk, ne pa še ločeno do stroškov za zastopanje na pripravljalnem naroku. V OT storitev zastopanja na pripravljalnem naroku ni ovrednotena, za zastopanje na poravnalnem naroku pa je bila stranka upravičena do stroškov le v primeru, če mu ni neposredno sledil prvi narok (tarifna številka 15/3-b). Narok dne 18. 10. 2o21 je, kot je razvidno iz zapisnika, trajal od 9.45 ure d0 10.16 ure, torej manj kot eno uro, kot pravilno poudarja pritožba. Glede na trajanje naroka tako ni podlage za priznanje urnine, kot jo ureja 6. člen OT. Prvi odstavek 6. člena OT določa, da gre odvetniku za porabljeni čas med zastopanjem na narokih poleg plačila za zastopanje, določenega v tarifnih številkah posebnega dela OT, za vsake začete nadaljnje pol ure nad eno uro urnina v višini 50 točk. Do ene ure mu torej urnina ne gre.

7. Tožnica je po pravilni odmeri za pravdo potrebnih stroškov, upoštevaje določbe OT, upravičena do nižjih stroškov, in sicer v skupni višini 750 točk, v kar so zajeti neutemeljeno priznani stroški za pregled listin, urnina in previsoki stroški za zastopanje na naroku dne 18. 10. 2021, ter s tem povezani materialni stroški (2 %). Pritožbeno sodišče je utemeljeni pritožbi toženke ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani del sklepa spremenilo tako, da je pravdne stroške, ki jih je dolžna plačati tožnici, znižalo za 459,00 EUR na 576,70 EUR.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Toženka, ki je s pritožbo sicer uspela, sama krije svoje stroške pritožbe na podlagi petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.) kot delodajalec v sporu o prenehanju delovnega razmerja.