Jedro

V predmetni zadevi, sodišče prve stopnje postopka za izrek ukrepa trajnejšega značaja ni začelo, prav tako začasne odredbe, ki jo je izdalo ni izdalo v takšnem postopku.

To pomeni, da sodišče ne more začeti postopka po uradni dolžnosti tako, da bi izdalo začasno odredbo, ne da bi hkrati začelo tudi postopek o glavni stvari torej glede ukrepa trajnejšega značaja.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se postopek, ki se vodi na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I Z 10/2025 z dne 16. 9. 2025, ustavi ter se razveljavijo vsa opravljena dejanja po tem sklepu.

II.Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlogu upnika delno ugodilo, delno pa izdalo začasno odredbo po uradni dolžnosti in sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu II N 193/2023 z dne 11. 11. 2024 začasno delno spremenilo tako, da potekajo stiki med upnikom in ml. otrokom vsak drugi vikend, in sicer v soboto in nedeljo od 11.00 do 17.00 ure, nadalje preživlja ml. otrok praznike in dela proste dneve izmenjaje, vendar na način, da stiki potekajo med prazniki in dela prostimi dnevi preko dneva od 11.00 do 17,00 ure, prav tako v času medletnih počitnic preživi polovico časa ml. otrok pri očetu in polovico časa pri materi, stiki pa potekajo na način preko dneva od 11.00 do 17.00. Sodišče prve stopnje je telefonske stike upnika z ml. otrokom prepovedalo (III. točka izreka) in za primer kršitve začasne odredbe naložilo denarno kazen v višini 1.000,00 EUR (IV. točka izreka). V V. točki izreka je odločilo, da začasna odredba ne zadrži njene izvršitve ter v VI. točki upniku naložilo, da v roku 7 dni od izdaje začasne odredbe vloži pri pristojnem sodišču predlog za spremembo stikov, sicer bo sodišče prve stopnje ta sklep razveljavilo in postopek ustavilo. V preostalem delu je predlog zavrnilo, prav tako je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe nasprotne udeleženke - dolžnice ter odločilo, da so stroški začasne odredbe nadaljnji stroški postopka.

2.Tekom postopka je v posledici upnikove nevložitve ustreznega predloga (upnik je sodišče sam obvestil, da predloga ne bo vložil), sodišče prve stopnje s sklepom I Z 10/2025 z dne 25. 9. 2025 postopek, ki se nanaša na preživljanje praznikov in dela prostih dni, izmenjave pri očetu in materi ter preživljanje medletnih počitnic pri enem ali drugem staršu ustavilo. V preostalem delu je sklep ostal nespremenjen (II. točka izreka).

3.Zoper odločitev z dne 16. 9. 2025 vlaga pritožbo predlagatelj, ki se ne strinja z omejitvijo stikov na način, da potekajo od 11.00 do 17.00 ure, prav tako se ne strinja s prepovedjo telefonskih stikov. Priglaša pritožbene stroške.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje v postopku zavarovanja delno ugodilo predlogu upnika za izdajo začasne odredbe, delno pa je samo izdalo začasno odredbo. V posledici nevložitve ustreznega predloga pred pristojnim sodiščem, je sodišče prve stopnje razveljavilo začasno odredbo z dne 16. 9. 2025 v obsegu, kot jo je predlagal predlagatelj, v delu, v katerem je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo po uradni dolžnosti, pa je slednja ostala v veljavi, in sicer tako, da sedaj velja začasna odredba glede prepovedi telefonskih stikov med predlagateljem in otrokom ter stiki potekajo od 11.00 do 17.00 ure v soboto in v nedeljo, prav tako potekajo izmenjaje med prazniki in dela prostimi dnevi preko dneva od 11.00 do 17.00 ure.

6.Predmetni postopek predstavlja postopek za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok.

7.Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v prvem odstavku 106. člena1 določa, kdo so lahko predlagatelji v postopku za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok. V drugem odstavku 106. člena ZNP-1 je določeno, da lahko sodišče postopek za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok trajnejšega značaja začne tudi po uradni dolžnosti. Med postopkom odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka trajnejšega značaja lahko sodišče izda začasno odredbo tudi po uradni dolžnosti.

8.V predmetni zadevi, sodišče prve stopnje postopka za izrek ukrepa trajnejšega značaja ni začelo, prav tako začasne odredbe, ki jo je izdalo ni izdalo v takšnem postopku.

9.To pomeni, da sodišče ne more začeti postopka po uradni dolžnosti tako, da bi izdalo začasno odredbo, ne da bi hkrati začelo tudi postopek o glavni stvari torej glede ukrepa trajnejšega značaja. Mogoče pa je obratno: sodišče lahko začne postopek o glavni stvari po uradni dolžnosti, če ga začne v roku 7 dni, odkar je na predlog upravičenega predlagatelja iz prvega odstavka 106. člena ZNP-1 izdalo začasno odredbo za varstvo koristi otrok.2

10.166. člen Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) ureja postopanje sodišča, kadar je začasna odredba izdana pred uvedbo postopka. Razlika med začasno odredbo, izdano pred postopkom in začasno odredbo, izdano med postopkom, je v zahtevi, da je začasno odredbo, izdano pred uvedbo postopka, treba opravičiti v določenem roku. Če je začasna odredba izdana pred postopkom, mora biti postopek o glavni stvari uveden v 7 dneh od izdaji začasne odredbe. Če se to ne zgodi, izdana začasna odredba preneha po samem zakonu, oziroma v tem primeru sodišče ustavi postopek in če je treba, razveljavi opravljena dejanja (drugi odstavek 166. člena DZ)3.

11.Glede na obrazloženo in ker je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 25. 9. 2025 razveljavilo začasno odredbo z dne 16. 9. 2025 zgolj v delu, ki se je nanašal na predlog upnika, pustilo pa je začasno odredbo v veljavi v delu, ki se nanaša na izdajo začasne odredbe po uradni dolžnosti (slednje pa ni opravičilo z nadaljevanjem nepravdnega postopka v skladu z drugim odstavkom 106. člena ZNP-1), je bilo potrebno sklep z dne 16. 9. 2025 ustaviti (še v delu, ki ni ustavljen) in razveljaviti vsa opravljena dejanja.

12.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje odločilo, kot izhaja iz izreka sklepa sodišča druge stopnje (3. točka 365. člena v zvezi z 42. členom ZNP-1).

13.Pritožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (101. člen ZNP-1)

-------------------------------

1Prvi odstavek 106. člena ZNP-1:Postopek za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok se začne na predlog enega od staršev, otroka, ki je dopolnil 15 let, če je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, skrbnika otroka, centra za socialno delo ali državnega tožilca. Postopek za namestitev otroka v zavod se začne na predlog centra za socialno delo.

2Suzana Kraljić, Zakon o nepravdnem postopku s komentarjem,, Maribor 2022, komentar k členu 106, str. 454.

3J. Murgel, Družinski zakonik s komentarjem, GV založba 2024, komentar k členu 166, str. 486 do 488.