17. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 28. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 191/2004 z dne 1. 2. 2005 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 681/2002 z dne 4. 3. 2004 in s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. III Pd 219/99 z dne 6. 3. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pritožnik je s tožbo zahteval plačilo razlik v plači v znesku 1.625.436,50 SIT z zamudnimi obrestmi od mesečne zapadlosti posameznih zneskov, do katerih naj bi prišlo, ker naj bi mu bila v času od 1. 12. 1996 do oktobra 1998 neutemeljeno priznana delovna uspešnost le v višini 20% in ne 50% osnovne plače. Sodišče prve stopnje je njegov tožbeni zahtevek zavrnilo. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnika zoper takšno odločitev. Vrhovno sodišče je zavrnilo njegovo revizijo. Upoštevaje dejanske ugotovitve nižjih sodišč, da je bil pritožnik v spornem obdobju član nadzornega odbora tožene stranke (Mestna občina Ljubljana), da pa je bil pri njej tudi v delovnem razmerju, je štelo, da pritožnik ni bil občinski funkcionar. Zato mu po mnenju sodišča pripada del plače za delovno uspešnost le v višini, kot je določena za druge zaposlene v lokalni samoupravi (prvi odstavek 17. člena Zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti, Uradni list RS, št. 18/94 in nasl. – v nadaljevanju ZRPJZ). Ker zakon ne dovoljuje višjega izplačila, ga sodišče pritožniku ne more priznati, ne glede na drugačne določbe statuta tožene stranke (v nadaljevanju Statut). Vprašanja o (ne)veljavnosti Statuta oziroma o (ne)pravilnosti ravnanja župana pri izpodbijanju statutarnih odločb zato za odločitev o tej zadevi niso bistvena.

Zoper sodbo Vrhovnega sodišča v zvezi s sodbama obeh nižjih sodišč vlaga pritožnik ustavno pritožbo. Zatrjuje kršitev 14. in 22. člena Ustave. V ustavni pritožbi navaja, da se predpisi o plačah delavcev v državni upravi ne morejo nanašati na člane nadzornega odbora občine. Pri tem se sklicuje na določbe 32., 34. (pravilno 34.a) in 100.b člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 14/95 in nasl. – ZLS). Zato naj bi to vprašanje uredil Statut (41. člen). Ob tem navaja, da Statuta ni mogoče spremeniti zgolj z odredbo župana oziroma direktorja mestne uprave. Meni tudi, da je nesprejemljivo, da bi navedena odločala o plači članov nadzornega odbora.

B.

Bistveno, kar očita pritožnik sodiščem, je, da se pri odločanju niso oprla na določbo 41. člena Statuta, ki po njegovem mnenju ureja pravice pritožnika glede dela plače iz naslova delovne uspešnosti. Takšne navedbe pritožnika po vsebini pomenijo ugovor zmotne uporabe prava in same po sebi ne morejo biti predmet preizkusa v postopku z ustavno pritožbo. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) je predmet postopka z ustavno pritožbo le preizkus izpodbijanih odločitev z vidika morebitnih kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. V okviru skladnosti preizkusa izpodbijanih odločitev z 22. členom Ustave, ki pomeni uporabo splošnega načela enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) na področju sodnega varstva pravic, lahko Ustavno sodišče sicer preizkuša tudi, ali gre morda za očitno napačno odločitev, ki bi prav tako pomenila kršitev te ustavne pravice. Vendar pa stališču sodišč, da je ZRPJZ pomenil veljavno podlago za določitev pritožnikove plače iz naslova delovne uspešnosti in da posledično ni bilo mogoče uporabiti Statuta, ki je to vprašanje uredil v neskladju s tem zakonom, tega ni mogoče očitati.

Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan