Jedro

Po 1. odstavku 32. člena URS ima vsakdo pravico, da si svobodno izbere prebivališče. Tudi nasprotni udeleženec si lahko prosto izbere bivališče, vendar bolnica, kjer biva že 2 leti, ni zatočišče, kjer bi nasprotni udeleženec lahko živel. Nasprotni udeleženec lahko prosto izbere (tudi), da bo živel na ulici, vendar mora biti sposoben pravilno presoditi svojo odločitev in posledice, ki bi jih prinesla. Vprašanje, če je taka volja udeleženca in če je njegovo psihofizično stanje tako, da to tudi razume, je ostalo nerazčiščeno. Zaradi svoje duševne bolezni bi namreč nasprotni udeleženec lahko postal (tudi) žrtev ulice.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na poseg v prosto izbiro prebivališča (prvi odstavek 32. člena Ustave), razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

II. V preostalem delu pa se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za odvzem poslovne sposobnosti (v preostanku) ter pravico biti voljen zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom A. A. popolnoma odvzelo poslovno sposobnost ter pravico biti voljen.

2. Zoper sklep se pritožuje A. A. brez navedb pritožbenih razlogov. Pritožuje se laično. Navaja, da je izvedenka podala neresnične podatke o tem, da naj bi jemal pomirjevala, uspavala ter canabis. Prav tako ni res, da bi opustil jemanje zdravil. Zanika, da naj bi imel paranoidno shizofrenijo. Bil je samo depresiven in žalosten. Na zaslišanju pred sodnico je napačno povedal, koliko porabi za cigarete in pijačo. Za cigarete porabi okoli 100,00 EUR mesečno, včasih pa spije tudi kakšno brezalkoholno pivo. Navaja še, da piše za časopis K. u. in da je napisal dramo, dve pesniški zbirki in roman. Opisuje, kakšna je bila njegova mladost in kako je živel. Meni, da bi mu odvzem poslovne sposobnosti otežil življenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zakon o nepravdnem postopku(1) v določbah 44. do 56. člena ureja postopek odvzema poslovne sposobnosti. V njem sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola in mamil, ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase ali za svoje pravice in koristi (44. člen ZNP). Razlogi za odvzem poslovne sposobnosti niso navedeni taksativno, pač pa le primeroma. Poleg duševnih bolezni, zaostalosti, odvisnosti od alkohola in mamil, se kot taki razlogi navajajo tudi telesne in značajske napake. Te okoliščine so lahko razlog za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti v primeru, kadar v tolikšni meri vplivajo na človekovo psihofizično stanje, da ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Od stopnje ugotovljene (ne)sposobnosti skrbeti zase je odvisna stopnja odvzema poslovne sposobnosti (popolni ali delni odvzem).

5. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da ima udeleženec duševno bolezen paranoidne oblike shizofrenije. Prepuščen sam sebi opusti zdravila. Nekritično razpolaga z denarjem. Ni se zmožen držati dogovorov in ni sposoben samostojno urejati svojega bivališča. Po oceni prvostopenjskega sodišča udeleženec v posledici dolgoletne duševne bolezni in poseganja po alkoholu ni več sposoben samostojnega življenja v lastnem gospodinjstvu, ni sposoben poskrbeti sam zase, za svoje zdravje ter samostojno odločati o pogojih in krajih svojega bivanja. Ni sposoben samostojno razpolagati s svojimi prihodki, nadzirati svojega premoženja, sklepati pravnih in bančnih poslov, saj ne zmore oceniti posledice teh. Upoštevaje zdravstveno stanje udeleženca, ki ga je sodišče ugotovilo s pomočjo izvedenke dr. V. P. G. in načina življenja udeleženca, je sodišče ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za odvzem poslovne sposobnosti udeleženca, saj je nujno zavarovati njegove pravice in koristi.

6. Konkretne ugotovitve prvostopnega sodišča so; da nasprotni udeleženec vse kar mesečno prejme iz naslova socialnih prejemkov, tudi porabi. Že dve leti živi v Psihiatrični bolnišnici v P. Pred tem je živel v stanovanju K. u., še prej je imel sobo v Š. Živel je tudi v bivalni enoti P. P. Sedaj je dogovorjen, da bo šel živet v D. Zaveda se, da bi v primeru, če bo šel živet v zavod, večino denarja porabil za stroške bivanja v zavodu. Udeleženec se kulturno udejstvuje v okviru Društva K. u. Zanima se tudi za družbeno in politično dogajanje okoli sebe. Hrano dobi v bolnišnici, obleke pri društvu K. u. 7. Po oceni pritožbenega sodišča to, kar je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, ne odgovarja standardom za odvzem poslovne sposobnosti. Nasprotni udeleženec s svojim načinom življenja, ko praktično živi iz meseca v mesec, res odstopa od ustaljenega načina življenja večine ljudi. Vendar to po oceni pritožbenega sodišča ne izpolnjuje standardov za odvzem poslovne sposobnosti. Iz podatkov spisa izhaja, da nasprotni udeleženec živi v bolnišnici, kjer dobi hrano, oblačila pa pri Društvu K. u. Udeleženec redno mesečno objavlja svoje prispevke v časopisu Kraji ulice, se udeležuje uredniških sestankov časopisa in na njih tvorno sodeluje. Piše in objavlja poezijo in prozo. Navedeno ne kaže na to, da nasprotni udeleženec ne bi bil sposoben skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.

8. Nekoliko več težav ima nasprotni udeleženec pri urejanju svojega bivališča. Po prvem odstavku 32. člena Ustave Republike Slovenije(2) ima vsakdo pravico, da si svobodno izbere prebivališče. Tudi nasprotni udeleženec si lahko prosto izbere bivališče, vendar bolnica, kjer biva že 2 leti, ni zatočišče, kjer bi nasprotni udeleženec lahko živel. Nasprotni udeleženec lahko prosto izbere (tudi), da bo živel na ulici, vendar mora biti sposoben pravilno presoditi svojo odločitev in posledice, ki bi jih prinesla. Vprašanje, če je taka volja udeleženca in če je njegovo psihofizično stanje tako, da to tudi razume, je ostalo nerazčiščeno. Zaradi svoje duševne bolezni bi namreč nasprotni udeleženec lahko postal (tudi) žrtev ulice. Pritožbeno sodišče nima pooblastil, da bi nasprotnemu udeležencu samo zastavilo vprašanja, ali zaradi duševne bolezni ni sposoben razumeti (nima svobodne volje), kaj pomeni to, da psihiatrična klinika ni prebivališče ter da ga bodo (ker za zdravljenje ni podlage) odpustili. Dalje, ali je sposoben razumeti, kakšne posledice bi to prineslo (življenje na prostem, brezdomstvo). Ali je torej odločitev za brezdomstvo njegova svobodna odločitev ali pa, nasprotno, potrebuje v tem obsegu skrbnika, da bo poskrbel za njegovo prebivališče z namestitvijo v zavod. Zato je pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep v tem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču, da v novem odločanju razpravlja o tem z udeležencem (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku)(3).

9. V preostalem delu, pa je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog za odvzem poslovne sposobnosti (v preostalem delu) in pravico biti voljen, zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP). Ugotovljeni razlogi za odvzem poslovne sposobnosti niso take narave, da bi odvzem upravičili. Za odvzem poslovne sposobnosti ne zadostuje le, da oseba, ki ima sicer diagnosticirano bolezen paranoidne oblike shizofrenije, živi iz dneva v dan ter mesečno potroši, kolikor prejme. Izpolnjen mora bitu tudi pogoj, da oseba zaradi takega stanja ni sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, česar pa pri nasprotnemu udeležencu, po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče ugotoviti. Niti iz dejanske podlage sklepa niti iz samega predloga namreč ne izhaja, da bi si nasprotni udeleženec pravnoposlovno škodoval ali da bi škodoval drugim. Njegovo ravnanje ostaja v mejah splošne svobode ravnanja (35. člen Ustave). Ker je tako, za poseg v to njegovo ustavno pravico ni podlage.

10. Posledično je sodišče spremenilo tudi del sklepa, ki se nanaša na pravico biti voljen. Prvostopenjsko sodišče je štelo, da nasprotni udeleženec ni sposoben skrbeti zase in za svoje koristi na finančnem področju ter pri sklepanju pravnih poslov, zato ne bi mogel opravljati pomembnejših funkcij v dobrobit širše skupnosti. Pritožbeno sodišče ne sprejema zaključkov, ki jih je napravilo prvostopenjsko sodišče o njegovi (ne)sposobnosti skrbeti zase in za svoje finančne koristi ter opravljanje funkcij v dobrobit širše skupnosti, saj niso izkazani. Zdravstveno stanje udeleženca, njegov nekritičen odnos in opuščanje jemanje zdravil, pa predstavljajo okoliščine, ki kažejo na obravnavanje v okviru Zakona o duševnem zdravju(4).

Op. št. (1): Ur. l. SRS; št. 30/86, v nadaljevanju ZNP Op. št. (2): Ur. l. RS št. 33/1991, v nadaljevanju Ustava RS Op. št. (3): Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji v nadaljevanju ZPP Op. št. (4): Ur. l. RS, št. 77/2008.