Jedro

Tožnik je izkazal, da je prošnjo za dodelitev BPP vložil v fazi teka roka za vložitev revizije in da je bil predlog za dopustitev revizije po odvetniku tudi pravočasno vložen dne 1. 4. 2015. Tožnik je vložil prošnjo 31. 3. 2015 priporočeno na pošti in to je dan, ko je bila prošnja vložena, stroški pa so nastali z dnem vložitve revizije, to je po dnevu vložitve prošnje dne 1. 4. 2015. To sicer pomeni, da je tožnik prevzel tveganje za primer, če bi bila njegova prošnja v postopku zavrnjena, vendar pa njegova prošnja iz razloga, ki ga navaja tožena stranka, ni bila »očitno nerazumna« v smislu 2. odstavka 24. člena ZBPP. Odločitev oziroma utemeljitev izpodbijanega akta tožene stranke torej nima pravne podlage.

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijani akt tožene stranke št. Bpp 225/2015 z dne 7. 4. 2015 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 342,00 EUR v 15 dneh od prejema sodbe z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15 dni po prejemu sodbe do plačila.

Obrazložitev

Z izpodbijanim aktom je tožena stranka odločila, da se prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilca zavrne. V obrazložitvi akta je navedeno, da je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani dne 2. 4. 2015 prejelo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilca A.A. in sicer smiselno za vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča z dne 15. 1. 2015 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani z dne 28. 8. 2014. Delovno in socialno sodišče ni ugotavljalo ali prosilec izpolnjuje finančne pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v skladu z določili 13. in 19. člena ZBPP glede na to, da je ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ugotavlja, da je prosilec prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložil prepozno. Kot izhaja iz podatkov spisa in predloženih listin je prosilec prošnjo vložil dne 31. 3. 2015 priporočeno na pošti, Delovno in socialno sodišče pa je njegovo prošnjo prejelo 2. 4. 2015 – kar je že po izteku roka vložitev predloga za dopustitev revizije. Po določilu 1. odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), mora stranka predlog za dopustitev revizije vložiti v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje. Razvidno je, da je prosilec sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. Psp 532/2014 z dne 15. 1. 2015, prejel 2. 3. 2015, kar pomeni, da je rok za vložitev predloga za dopustitev revizije potekel 1. 4. 2015. Organ se sklicuje na določilo 68. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Vendar pa navedeno pravilo, ob upoštevanju okoliščin obravnavanega primera, v tem primeru ni zavezujoče. ZBPP nima posebnih določb o vložitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Da bi organ prosilčevo prošnjo lahko obravnaval razumno in v skladu z določili ZBPP, bi jo prosilec moral vložiti tako, da bi jo strokovna služba prejela in o njej odločila pred dejanjem, za katerega je bila brezplačna pravna pomoč zaprošena. Tudi, če bi organ o prošnji odločal istega dne, ko se je štela prošnja za prejeto – torej 31. 3. 2015, prošnje ne bi mogel preučiti in o njej odločiti pred potekom roka za vložitev predloga za dopustitev revizije. Prosilec v času, ko je organ sploh lahko začel obravnavati njegovo prošnjo, v zgoraj navedeni zadevi ni več potreboval brezplačne pravne pomoči, saj je rok za vložitev tega procesnega dejanja medtem že potekel. V tožbi tožnik pravi, da je izpodbijana odločba sprejeta v nasprotju s sodno prakso in takšna izpodbijana odločba pomeni poseg v tožnikove pravice iz 14., 22., 23. in 25. člena Ustave RS. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo toženki v ponovno odločanje ter ji naloži v plačilo vse stroške postopka. ZBPP ni določal, kdaj mora tožnik prošnjo za brezplačno pravno pomoč vložiti. Dejstvo pa je, da je tožnik predmetno prošnjo vložil pravočasno in to dne 31. 3. 2015 s priporočeno pošiljko in to preko svoje pooblaščene odvetnice. V prošnji je tožnik navedel, da želi, da predlog za dopustitev revizije zoper sodbo VDSS opr. št. Psp 532/2014 z dne 15. 1. 2015 vloži odvetnica B.B., ki ga je tudi že zastopala v predmetnem delovnem sporu opr. št. IV Ps 820/2014 pred sodiščem prve in druge stopnje in je zato predmet sodnega postopka najbolje poznala ter je tako tožnik ob vložitvi prošnje izkazal, da ima na dan vložitve prošnje izbranega odvetnika za vložitev izrednega pravnega sredstva in da so tako ob vložitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč izpolnjeni vsi pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči v skladu z določili ZBPP. Če bi pravno praznino glede rokov za vložitev brezplačne pravne pomoči zapolnili na način zmotne razlage določbe ZBPP, kot je to storila toženka v predmetnem postopku, bi bilo to nedvomno na škodo šibkejše stranke, torej prosilcev za brezplačno pravno pomoč v razmerju do državne institucije in v nasprotju z določbo 1. člena ZBPP in 1., 2. in 3. odstavka 11. člena ZBPP. Sklicuje se tudi na 3. odstavek 1. člena ZBPP.

Prvi odstavek 11. člena ZBPP določa, da oseba, ki je po 10. členu tega zakona lahko upravičenec do brezplačne pravne pomoči, lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč v katerikoli fazi postopka (npr. ob začetku izvensodnega ali sodnega postopka, kakor tudi v katerikoli fazi postopka, ki že teče). V drugem odstavku 11. člena ZBPP je določeno, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena. Ob pravilni razlagi določb 3. odstavka 1. člena ZBPP in 2. odstavka 11. člena ZBPP bi morala toženka obravnavati tožnikovo prošnjo, vloženo dne 31. 3. 2015, kot pravočasno in bi ji morala ugoditi ter tožniku povrniti stroške vložitve predloga za dopustitev revizije, ki je bil na Vrhovno sodišče RS vložen dne 1. 4. 2015, torej en dan po vložitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč, kar pomeni, da je bila prošnja vložena pravočasno, v skladu z namenom in določili ZBPP ter bi ji zato toženka morala ugoditi ter zaključiti, da so izpolnjeni tako objektivni kot subjektivni pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči. ZBPP omogoča upravičencem do povrnitve stroškov zastopanja in stroškov postopka, ki so nastali en dan po vložitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč in to ne glede na to, kdaj toženka o prošnji odloča oziroma kdaj je oziroma bo odločila. Odobritev brezplačne pravne pomoči in utemeljenost prošnje nikakor ni mogoče vezati na dan odločanja sodišča, kot to zmotno zaključuje toženka, saj ji ZBPP kaj takšnega tudi ne omogoča, je pa takšna odločitev tudi v nasprotju s prakso toženke, ki je vedno v primerljivih primerih odločala in ugodila prošnjam za odobritev brezplačne pravne pomoči vložene en dan pred potekom roka za vložitev pravnega sredstva ter je priznavala stroške vloženega pravnega sredstva en dan po vložitvi prošnje, in to ne glede na to, kdaj je o prošnji odločila, torej ali pred potekom roka za vložitev pravnega sredstva ali po njem, če je bilo pravno sredstvo seveda pravočasno vloženo.

Prosi, da ga sodišče v predmetnem postopku oprosti plačila sodnih taks.

V odgovoru na tožbo tožena stranka pravi, da ZBPP posebnih določb o vložitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne vsebuje, vsebuje pa določilo 24. člena, ki govori o razumnosti zadeve. Da bi v konkretnem primeru tožena stranka prošnjo tožnika lahko obravnavala razumno in v skladu z določili ZBPP, bi jo po mnenju tožene stranke moral vložiti tako, da bi jo tožena stranka pravočasno prejela in o njej odločila še pred dejanjem, za katerega je bila brezplačna pravna pomoč zaprošena. Takšno stališče je sprejelo tudi že Upravno sodišče v zadevi I U 695/2013-9 z dne 28. 3. 2013. Obrazložitev k prvi točki izreka: Tožba je utemeljena.

V Zakonu o brezplačni pravni pomoči (Zakon o brezplačni pravni pomoči, ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001, 50/2004, 2372008, 15/2014 – OdlUs, 18/2014 – OdlUs) ni določbe, na podlagi katere bi pristojni organ moral prošnjo za brezplačno pravno pomoč, ki je vložena en dan preden se izteče rok za vložitev pravnega sredstva, v zvezi s katerim upravičenec prosi za brezplačno pravno pomoč, zavreči ali zavrniti kot prepozno oziroma neutemeljeno. S tega vidika se tožeča stranka pravilno sklicuje na določbi 1. in 2. odstavka 11. člena ZBPP, s katero je zakonodajalec predpisal, da lahko upravičenec vloži omenjeno prošnjo »v katerikoli fazi postopka (1. odstavek) in da „dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena, razen v primeru iz četrtega odstavka 25. člena tega zakona.“ Tožnik je izkazal, da je prošnjo vložil v fazi teka roka za vložitev revizije in da je bil predlog za dopustitev revizije po odvetniku tudi pravočasno vložen dne 1. 4. 2015. Tožnik je vložil prošnjo 31. 3. 2015 priporočeno na pošti in to je dan, ko je bila prošnja vložena, stroški pa so nastali z dnem vložitve revizije, to je po dnevu vložitve prošnje dne 1. 4. 2015. To sicer pomeni, da je tožnik prevzel tveganje za primer, če bi bila njegova prošnja v postopku zavrnjena, vendar pa njegova prošnja iz razloga, ki ga navaja tožena stranka, ni bila »očitno nerazumna« v smislu 2. odstavka 24. člena ZBPP. Odločitev oziroma utemeljitev izpodbijanega akta tožene stranke torej nima pravne podlage. Tožena stranka je kršila določilo 1. odstavka 24. člena in 1. ter 2. odstavka 11. člena ZBPP. Sodna odločba Upravnega sodišča v zadevi I U 695/2013-9 z dne 28. 5. 2013, na katero se sklicuje tožena stranka v odgovoru na tožbo, in v kateri je tožnik prošnjo vložil dne 19. 3 2013 za zastopanje na naroku 20. 3. 2013 in je sodišče njegovo tožbo zavrnilo s sklicevanjem na 24. člen ZBPP, ni precedenčna v tem smislu, da bi moralo sodišče v tem upravnem sporu zavzeti enako interpretacijo določila 24. člena ZBPP.

Zato je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v nov postopek (4 in 2. točka 1. odstavka 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku je tožena stranka vezana na pravno mnenje sodišča. Nov upravni akt mora izdati v 30 dneh od prejema sodbe (4. odstavek 64. člena ZUS-1). Ker je tožnik že po zakonu oproščen plačila sodnih taks, sodišče ni o prošnji za oprostitev plačila sodnih taks odločalo s posebno odločbo.

Obrazložitev k drugi točki izreka: Po določilu 3. odstavka 25. člena ZUS-1 v zvezi z 5. odstavkom 34. člena ZBPP, če sodišče tožbi ugodi in upravni akt odpravi, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister za pravosodje, prisojeni znesek pa plača toženec. Po določilu 1. odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik, Uradni list RS, št. 24/2007, 107/2013), če je bila zadeva rešena na seji in je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR. Tožnik je v upravnem sporu imel pooblaščenca. Zato je sodišče v drugi točki izreka s sklepom odločilo, da je Republika Slovenija dolžna plačati znesek 285,00 EUR, povečan za 22% DDV, kar skupaj znese 342.00 EUR. Ta znesek mora tožena stranka plačati tožniku v 15 dneh od prejema sodbe z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15 dni po prejemu sodbe do plačila.