Jedro

Terjatev zaradi neprijave ali umika prijave terjatve v postopku osebnega stečaja ne preneha.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencu s sodbo na podlagi pripoznave in sodbo naložilo, da tožnici plača 30.920 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 5. 2010 daje do plačila ter 2.177,83 EUR pravdnih stroškov s pripadki.

2. Pritožbo vlaga toženec. Izpodbija odločitev, s katero mu je naloženo, da tožnici od glavnice 30.920 EUR plača tudi zakonske zamudne obresti za čas od 30. 5. 2010 do 9. 9. 2017. V bistvenem navaja, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi spregledalo, da je tožnica prijavo terjatve v stečajnem postopku umaknila in zato velja, da ta ne obstaja. V delu, v katerem zahtevka ni pripoznal, bi ga moralo sodišče zavrniti. V zvezi s tem sodišču očita postopkovne kršitve, zmotno ugotovljeno dejansko stanje in zmotno uporabo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje postala pravnomočna v delu, v katerem je tožencu naloženo, da tožnici plača 30.920 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 9. 2017 dalje do plačila. V tem delu namreč odločitev s pritožbo ni izpodbijana. Predmet pritožbenega preizkusa je bila le odločitev glede zahtevka za plačilo zakonskih zamudnih obresti od prisojene glavnice za čas od 30. 5. 2010 do 9. 9. 2017. 6. Očitani kršitvi po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP nista bili storjeni. Sodba sodišča prve stopnje res nič ne pove o umiku tožničine terjatve v postopku osebnega stečaja, a zato sodba ni obremenjena ne s prvo ne z drugo očitano kršitvijo. S prvo ne zato, ker gre za dejstvo, ki glede na materialnopravno presojo sodišča prve stopnje ni bilo relevantno in je sodbo zato vseeno mogoče preizkusiti; z drugo pa ne zato, ker toženec tega, da bi sodišče v razloge sodbe napačno povzelo vsebino kakšne od listin, niti ne trdi. Ker na pritožbeni razlog kršitve procesnih pravil pritožbeno sodišče, razen v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP, ne pazi po uradni dolžnosti, bi moral pritožnik ostale zatrjevane bistvene kršitve postopka (to je kršitve po prvem odstavku 339. člena ZPP) konkretizirati. Ker tega ni storil, je pritožba tudi v tem delu neutemeljena.

7. Ne glede na to, da sodišče prve stopnje (med strankama sicer nespornega) dejstva, da je tožnica umaknila prijavo terjatve (v postopku osebnega stečaja nad tožencem, ki se je začel v letu 2012 in pravnomočno končal 9. 9. 2017), ni posebej izpostavilo in upoštevalo, pa je materialnopravni zaključek, da tožničina terjatev (katere del so tudi sporne zakonske zamudne obresti) ni prenehala, vseeno pravilen.

8. Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje pritožniku, da so posledice umika prijavljene terjatve enake kot v primeru, ko terjatev v stečajnem postopku ni prijavljena, ne soglaša pa z nadaljnjim zaključkom, da ima to za posledico prenehanje terjatve. Kot je v eni od zadev že pojasnilo1, ZFPPIPP vprašanja, kakšna je usoda terjatve, ki je upnik ne prijavi v postopku osebnega stečaja, ne ureja izrecno. Do odgovora je zato treba priti z razlago drugih določb. V zvezi s tem je kot pomembno izpostavilo predvsem določbo drugega odstavka 382. člena v povezavi s četrtim odstavkom 396. člena ter 408. členom ZFPPIPP. Tako drugi odstavek 382. člena ZFPPIPP določa, da terjatve upnikov v delu, v katerem niso poplačane iz razdelitvene mase (to pa so tudi vse neprijavljene terjatve), ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če v zakonu ni drugačne določbe. Glede na četrti odstavek 396. člena ZFPPIPP2 je razlika med (priznanimi) prijavljenimi ter neprijavljenimi terjatvami le v tem, da so upniki prvih s pravnomočnim sklepom o končanju postopka pridobili izvršilni naslov, upniki drugih pa ne. Stališče, da neprijavljena terjatev ne preneha, potrjuje tudi 408. člena ZFPPIPP, ki določa, da odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja (z izjemo nekaterih posebej navedenih), ne glede na to, ali je upnik to terjatev v postopku osebnega stečaja prijavil ali ne. Taka ureditev, v delu, ki se nanaša na neprijavljene terjatve, ne bi imela nobenega smisla, če bi veljalo, da terjatev preneha že zato, ker ni bila prijavljena. Do drugačnega zaključka končno ne pripelje niti (tudi za osebni stečaj veljaven) prvi odstavek 227. člena ZFPPIPP, ki določa, da lahko upnik svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti dolžniku in v skladu s pravili tega postopka3. Stečajni postopek je namreč v konkretnem primeru, kar ni sporno, zaključen, določilo drugega odstavka 227. člena ZFPPIPP in peti odstavek 296. člena ZFPPIPP, ki določata sankcije za upnika, ki zamudi rok za prijavo svoje terjatve4, pa za osebni stečaj ne veljata. Terjatev tožnice zaradi umika prijave v postopku osebnega stečaja zato ni prenehala, prenehala pa ni niti z odpustom, saj tega ni bilo. Nobene ovire zato ni, da je tožnica, saj je postopek osebnega stečaja končan, zoper toženca ne bi (v celoti) uveljavila.

9. O tem, da ima tožnica do toženca tudi terjatev iz naslova zakonskih zamudnih obresti za čas od 30. 5. 2010 do 9. 9. 2017, je bilo že pravnomočno odločeno s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 2870/2010. Ker toženec v tem postopku ni trdil, da je obveznost v tem delu (že) poravnal, je odločitev, s katero mu je naloženo tudi plačilo spornih zakonskih zamudnih obresti, pravilna.

10. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

11. Ker toženec s pritožbo ni uspel, do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen (prvi odstavek 154. člena ZPP). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

1 Glej sodbo VSL I Cp 128/2018. Stališče, da terjatev ne preneha, je bilo zavzeto tudi v zadevi VSL Cst 60/2016. 2 Ta določa, da je pravnomočen sklep o končanju postopka osebnega stečaja izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev. 3 V času, ko teče postopek (osebnega) stečaja, je mogoče pravdni postopek začeti le, če je terjatev v stečaju prijavljena in prerekana (glej npr. odločbo I Cp 3392/2015 in I Cp 661/2016). 4 Ker je sankcija določena za zamudo roka, je logično, da velja tudi za primer, če upnik terjatve sploh ne prijavi (tako tudi v odločbi II Ips 19/2012).