Jedro

Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnico, da gre za listine, ki ji v času vložitve predloga za zavarovanje z začasno odredbo, ki je bil sodišču poslan 10. 9. 2019, še niso bile znane. Gre torej za dopustne pritožbene novote v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki bi, če bi bile sodišču prve stopnje v času odločanja znane, lahko privedle do drugačne odločitve. Predlog za izdajo začasne odredbe je bil namreč zavrnjen prav zato, ker tožnica ni izkazala trenutnih aktivnosti prvega toženca v smeri obremenitve ali odtujitve premoženja, te aktivnosti pa so z novo predloženimi listinami izkazane.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnice za izdajo začasne odredbe.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožnica iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Graja zaključek sodišča, da pretekla ravnanja tožencev ne izkazujejo obstoja nevarnosti odtujitve ali obremenitve nepremičnin s strani prvega toženca kot trenutnega lastnika. Dodaja, da je po vložitvi predloga za zavarovanje z začasno odredbo prvi toženec na spornih nepremičninah v korist J. P. ustanovil užitek in predlagal zaznambo vrstnega reda pridobitve lastninske pravice, o čemer pričata priložena zemljiškoknjižna predloga. Že do sedaj sta toženca izkoristila predhodno ustanovljeno zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice in obšla začasno odredbo, ki je bila izdana v postopku opr. št. I P 614/2017, kar predstavlja očiten poskus vseh vpletenih, da izigrajo upnike in skrijejo svoje premoženje. Odločitev sodišča je napačna tudi glede tehtanja neugodnih posledic, ki bi lahko nastale zaradi (ne)izdaje začasne odredbe posamezni stranki. Ker začasna odredba zgolj začasno prepoveduje razpolaganje z nepremičninami, v primeru njene neutemeljenosti toženca opaznejše škode ne bi utrpela.

3. Na pritožbo je odgovoril prvi toženec in prerekal podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po določilu 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izda sodišče začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (objektivni pogoj). Za verjetno mora izkazati tudi obstoj ene izmed naslednjih predpostavk: nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile in nastanek težko nadomestljive škode; ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe ne bo utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (subjektivni pogoj). Za izdajo začasne odredbe morata biti po citiranem določilu izpolnjena oba pogoja, subjektivni in objektivni. Po določilu tretjega odstavka 272. člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 270. člena tega zakona pa upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo.

6. Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo zaradi neizkazanosti subjektivnega pogoja. Ocenilo je, da tožnici ni uspelo izkazati nevarnosti, da bo izterjava njene terjatve onemogočena ali precej otežena zaradi ravnanja prvega toženca. Trditve, ki jih je v zvezi z aktivnimi ravnanji izpostavila tožnica, so se namreč nanašale zgolj na ravnanje druge toženke, ta pa ni več lastnica nepremičnin, ki so predmet zavarovanja z začasno odredbo.

7. Zgoraj izpostavljeno stališče sodišča prve stopnje je bilo v času odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe pravilno. Vendar pa je tožnica k pritožbi predložila nove dokaze, ki izkazujejo aktivno ravnanje prvega toženca, usmerjeno k odtujitvi in obremenitvi premoženja, pridobljenega s prodajno pogodbo 27. 4. 2017. Kot izhaja iz zemljiškoknjižnega predloga ID 0001, oddanega 10. 9. 2019, je prvi toženec predlagal vknjižbo brezplačne dosmrtne služnosti pravice uporabe, obdelave in pobiranja plodov na vseh služečih nepremičninah v korist J. P., stanujočega na istem naslovu, in sicer na podlagi pogodbe o ustanovitvi osebne služnosti z 9. 9. 2019. Iz zemljiškoknjižnega predloga, oddanega 10. 9. 2019, z ID oznako 0002, pa nadalje izhaja, da je prvi toženec pri omenjenih nepremičninah zaznamoval tudi vrstni red za pridobitev lastninske pravice. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnico, da gre za listine, ki ji v času vložitve predloga za zavarovanje z začasno odredbo, ki je bil sodišču poslan 10. 9. 2019, še niso bile znane. Gre torej za dopustne pritožbene novote v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki bi, če bi bile sodišču prve stopnje v času odločanja znane, lahko privedle do drugačne odločitve. Predlog za izdajo začasne odredbe je bil namreč zavrnjen prav zato, ker tožnica ni izkazala trenutnih aktivnosti prvega toženca v smeri obremenitve ali odtujitve premoženja, te aktivnosti pa so z novo predloženimi listinami izkazane.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zaradi dvofaznosti postopka v zadevah zavarovanja pritožbeno sodišče zadeve ni spremenilo samo, da tožencev ne bi prikrajšalo za ugovor zoper izdano začasno odredbo.

9. Na ostale pritožbene navedbe višje sodišče ne odgovarja, saj glede na pojasnjeno za odločitev v tej fazi postopka niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče pridržalo za končno odločbo na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ.