Jedro

Med dediči je očitno spor o dejstvih, od katerih je odvisna ugotovitev razpoložljivega dela zapuščine. Šele po ugotovitvi te vrednosti bo mogoče presoditi, ali in v kakšnem obsegu je bil prikrajšan nujni delež. Za odločanje v sporu glede odplačnosti oziroma neodplačnosti spornih zapustnikovih razpolaganj pa je pristojno pravdno in ne zapuščinsko sodišče. Kadar dedič, ki uveljavlja nujni delež, zahteva zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril v zapuščino, sodišče praviloma napoti na pravdo njega, kar pomeni, da pripade položaj tožnika v pravdi nujnemu dediču, ki zatrjuje, da je bil njegov nujni delež prikrajšan.

Izrek

Pritožbam se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II., III. in IV. točki izreka spremeni tako, da se dediči S. P., J. A. in H. A. napotijo na pravdo zaradi prikrajšanja nujnega deleža zoper dediča M. D., z zahtevkom za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo zapuščinski postopek ter dediče F. A., M. D. in B. D. napotilo na pravdo, naj dokažejo, da so v izreku naštete nepremičnine (v k.o. X, k.o. Y in k.o. Z) pridobili na podlagi odplačnih pravnih poslov in ne kot darilo zapustnika.

2. Zoper navedeni sklep so se pritožili vsi trije na pravdo napoteni dediči; F. A. se sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge in predlaga razveljavitev sklepa, medtem ko sta druga dva dediča vložila laični pritožbi brez navedbe opredeljenega pritožbenega predloga.

3. Dedič F. A. navaja, da je vse sporne nepremičnine, z izjemo parc. št. 0000/2 k.o. Z, pridobil odplačno. Z zapustnikom sta sklenila darilne pogodbe zgolj z namenom, da bi se tako izognila plačilu davka na promet. V resnici je dedič parcele v k.o. X odkupil od zapustnika. O tem je sodišču predložil tudi pisne dokaze.

4. Dedič M. D. navaja, da je napotitev na pravdo v nasprotju z 41. členom Zakona o dedovanju. Eni od pripravljalnih vlog je priložil kopijo pobotnice za plačilo zemlje. Sodišče je na ta dokaz v obrazložitvi sklepa pozabilo. Če obstaja dvom o pristnosti zapustnikovega podpisa na pobotnici, naj sodišče izvede dokaz z grafologom. Sporne parcele so bile bodisi odplačane, bodisi jih je pritožniku podarila njegova mama B. D. Le parcele v k.o. Z in k.o. Y je zapustnik podaril pritožniku kot vnuku oziroma dediču drugega dednega reda. Pritožnik je oporočni dedič S. A., zapustnikove žene, medtem ko z zapuščino F. A. nima ničesar, zato je njegova napotitev na pravdo zgrešena.

5. Dedinja B. D. navaja, da ji je zapustnik podaril sporne nepremičnine iz hvaležnosti, ker mu je pomagala pri delu in ker je imel rad njena sinova. Zemljišče, na katerem je stal kozolec, je očetu plačala, plačati pa je morala tudi urejanje stavbnih zemljišč.

6. Odgovora na pritožbe ni bilo.

7. Pritožbe so utemeljene.

8. Iz spisa je mogoče povzeti, da je zapustnik, ki je v oporoki z dne 27. 12. 2012 vse svoje premoženje zapustil zdaj pokojni ženi S. A., nekaterim svojim potomcem podaril več nepremičnin. Ker obdarjenci trdijo, da vsa razpolaganja niso bila neodplačna, je sodišče prve stopnje pravilno prekinilo zapuščinski postopek.

9. Med dediči je očitno spor o dejstvih, od katerih je odvisna ugotovitev razpoložljivega dela zapuščine. Šele po ugotovitvi te vrednosti bo mogoče presoditi, ali in v kakšnem obsegu je bil prikrajšan nujni delež. Za odločanje v sporu glede odplačnosti oziroma neodplačnosti spornih zapustnikovih razpolaganj pa je pristojno pravdno in ne zapuščinsko sodišče. 10. Pritožniki prekinitve zapuščinskega postopka niti ne izpodbijajo, ampak nasprotujejo napotitvi na pravdo. Po prvem odstavku 213. člena Zakona o dedovanju (ZD) sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Sodišče prve stopnje je zmotno ocenilo, da so to pritožniki, češ da niso predložili dokazov o odplačni pridobitvi spornih nepremičnin. Kadar dedič, ki uveljavlja nujni delež, zahteva zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril v zapuščino, sodišče praviloma napoti na pravdo njega, kar pomeni, da pripade položaj tožnika v pravdi nujnemu dediču, ki zatrjuje, da je bil njegov nujni delež prikrajšan. Enako bi moralo ravnati sodišče prve stopnje v tem primeru, zlasti ker sta se F. A. in B. D. dedovanju že odpovedala, M. D., ki je tudi zahteval nujni delež po zapustniku, pa je med tem postal oporočni dedič zapustnikove oporočne dedinje.

11. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbam in izpodbijani sklep ustrezno spremenilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 163. členom ZD). Ostale pritožbene trditve niso bile relevantne za pritožbeni preizkus izpodbijanega sklepa, zato odgovor nanje ni potreben.