Jedro

Podpis pravne osebe v skladu s sodno prakso praviloma sestavljajo firma (v obliki pečata ali posebej zapisana, praviloma pa skupaj s pečatom), navedba imena in funkcije osebe, ki je upravičena za njeno zastopanje ter njen lastnoročni podpis. Te sestavine podpisa pravne osebe služijo funkciji podpisa, ki je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja določene vloge, saj mora sodišče ob prejemu vloge presoditi njeno popolnost, dovoljenost in pravočasnost. V okviru tega mora presoditi, ali je vlogo vložila oziroma podpisala oseba, ki je pooblaščena za zastopanje pravne osebe. Sodišče se torej mora prepričati, ali je tožbo vložila upravičena oseba, ker jo sicer zavrže kot nedovoljeno. Prav temu namenu služi podpis vlagatelja na tožbi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom pod prvo točko izreka zavrglo 23. 5. 2013 vloženo tožbo in pod drugo točko izreka tožeči stranki naložilo, da mora toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 1.838,78 EUR v 15 dneh od prejema odpravka tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da tožeča stranka kljub njegovemu pozivu ni popravila tožbe tako, da bi bilo iz podpisa na njej razvidno, kdo jo je podpisal, temveč je v sicer pravočasni vlogi navedla, da je tožbo podpisal B. K. kot njen direktor. Ni pa mu v skladu z navodili v sklepu z dne 13. 6. 2013 v določenem 15-dnevnem roku predložila popravljene tožbe, iz katere bi bilo razvidno, kdo jo je podpisal. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožeča stranka po pooblaščenki iz vseh treh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. V pritožbi navaja, da ji sodišče prve stopnje ni vrnilo originala vložene tožbe, da bi lahko izpolnila njegovo zahtevo. Sodišče prve stopnje je v sklepu z dne 13. 6. 2013 podalo tudi nejasno navodilo, saj ni izrecno zahtevalo, da je treba še enkrat predložiti dva izvoda tožbe z zapisom pod žigom, kdo jo je podpisal. Sodišče prve stopnje je štelo njeno vlogo za nepopolno samo zato, ker ni vedelo, kdo je podpisal tožbo. To pomanjkljivost je odpravila s pojasnilom, kdo je tožbo podpisal, in s sporočilom, da je oseba, ki je tožbo podpisala, njen direktor, ki je pooblaščen za podpis tožbe. Tožba tako ni bila več nepopolna, saj je bil nesporazum ali dvom pojasnjen. ZPP nikjer ne določa, da bi moralo biti iz podpisa razvidno, kdo je tožbo podpisal, temveč določa le, da mora vsaka vloga vsebovati podpis vlagatelja. Sodišče verjame, da je vlogo podpisala oseba, navedena na vlogi, dokler se ne prične dokazovati nasprotno. Tudi pooblaščenci odvetniki vloge le podpišejo in žigosajo, na vlogi pa ne zapišejo posebej svojega imena, čeprav 105. člen ZPP zanje določa isto, kot za zakonite zastopnike pravnih oseb. Sodišče prve stopnje je tudi bistveno kršilo določila pravdnega postopka, ko je tožbo poslalo v odgovor toženi stranki, potem pa na podlagi njenih napačnih stališč tožbo zavrglo kot nepopravljeno. Če je sodišče prve stopnje štelo, da je vloga nepopolna, bi jo moralo takoj zavreči, ne pa jo poslati v odgovor toženi stranki. Na ta način je sodišče prve stopnje povzročilo toženi stranki dodatne stroške v višini 1.838,78 EUR, ki jih bo nosila ona, če na pritožbeni stopnji ne bi uspela.

V pravočasnem odgovoru na pritožbo tožena stranka po pooblaščenki navaja, da je bilo navodilo sodišča prve stopnje v sklepu z dne 13. 6. 2013 razumljivo in popolno, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožeča stranka tožbe ni popravila, da mora poslovodja oziroma direktor pri izvrševanju funkcije zakonitega zastopnika družbe z omejeno odgovornostjo v pravnem prometu svoj podpis v imenu družbe dopolniti s firmo družbe ter z navedbo svojega položaja poslovodje oziroma direktorja, da je mogoče preveriti, ali pravno osebo sploh zastopa upravičena oseba ter da so nelogične navedbe tožeče stranke, da je sodišče prve stopnje z vročitvijo tožbe njej neupravičeno povzročilo stroške tožeči stranki v višini 1.838,78 EUR. Neuspeh tožeče stranke s pritožbo pomeni, da je izpodbijana odločba sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Zato je pravično, da tožeča stranka trpi svoje stroške napačne odločitve za vložitev pritožbe. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje ob preizkusu popolnosti tožbe ugotovilo, da podpis tožbe z dne 23. 5. 2013 vsebuje firmo tožeče stranke K. d. o. o., odtisnjeno njeno štampiljko ter lastnoročni podpis, ne pa tudi zapisa, kdo je tožbo podpisal. Nista namreč navedena ne ime podpisnika in ne njegova funkcija. Sodišče prve stopnje je zato tožečo stranko s sklepom z dne 13. 6. 2013 pozvalo, da v 15 dneh popravi tožbo tako, da bo iz njenega podpisa razvidno, kdo jo je podpisal. Pri tem jo je opozorilo, da bo v primeru, če tožbe v postavljenem roku ne bo popravila v skladu z njegovo zahtevo, tožbo zavrglo (prva točka izreka). Pod drugo točko izreka tega sklepa je sodišče prve stopnje tožečo stranko pozvalo, da v roku 15 dni dopolni svoje navedbe glede izgubljenega dobička tako, da bo podala dovolj pravno relevantnih trditev, iz katerih bodo razvidne vse potrebne predpostavke za odločanje o izgubljenem dobičku. Cit. sklep sodišča prve stopnje je bil tožeči stranki vročen 19. 6. 2013. Tožeča stranka pa je 3. 7. 2013 vložila pripravljalno vlogo, v kateri je pod tretjo točko navedla, da je tožbo, vloženo 23. 5. 2013, podpisal B. K., kot direktor družbe K. d. o. o., O. ..., C., ki zastopa družbo brez omejitev in je med drugim pooblaščen podpisati tožbo.

V skladu s tretjim odstavkom 105. člena ZPP, ki določa podpis kot obligatorno vsebino vsake vloge, je eden od formalnih pogojev za popolnost tožbe podpis njenega vlagatelja. Podpis pravne osebe v skladu s sodno prakso praviloma sestavljajo firma (v obliki pečata ali posebej zapisana, praviloma pa skupaj s pečatom), navedba imena in funkcije osebe, ki je upravičena za njeno zastopanje ter njen lastnoročni podpis. Te sestavine podpisa pravne osebe služijo funkciji podpisa, ki je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja določene vloge, saj mora sodišče ob prejemu vloge presoditi njeno popolnost, dovoljenost in pravočasnost. V okviru tega mora presoditi, ali je vlogo vložila oziroma podpisala oseba, ki je pooblaščena za zastopanje pravne osebe. Sodišče se torej mora prepričati, ali je tožbo vložila upravičena oseba, ker jo sicer zavrže kot nedovoljeno. Prav temu namenu pa služi podpis vlagatelja na tožbi (prim.: sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 14/2013 z dne 26. 4. 2013, sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 5901/2011 z dne 25. 1. 2012, odločba Ustavnega sodišča RS Up-858/09 z dne14. 6. 2012).

Kot pravilno navaja tožeča stranka v pritožbi je bila nepopolnost njene tožbe v tem, da sodišče prve stopnje ni moglo preizkusiti, ali je tožbo z dne 23. 5. 2013 podpisala oseba, ki je pooblaščena za njeno zastopanje, torej njen zakoniti zastopnik. Za odpravo te pomanjkljivosti pa zadošča že pojasnilo tožeče stranke, ki ga je dala v tretji točki pripravljalne vloge z dne 3. 7. 2013, kot utemeljeno navaja tudi tožeča stranka v pritožbi. Ker je po prepričanju pritožbenega sodišča že s tem bil odpravljen dvom o tem, ali je tožbo podpisala oseba, ki je upravičena za zastopanje tožeče stranke, tožba z dne 23. 5. 2013 kljub dejstvu, da na njej ob podpisu tožeče stranke ni navedeno, kdo je tožbo podpisal in kakšna je njegova funkcija v tožeči stranki, ni mogoče šteti za nepopolno. Iz ravnanja sodišča prve stopnje, ko je po prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke z dne 3. 7. 2013 tožbo vročalo v odgovor toženi stranki, je mogoče sklepati, da je tudi sodišče prve stopnje prvotno štelo, da je tožeča stranka s pripravljalno vlogo z dne 3. 7. 2013 odpravila nepopolnost tožbe. Če pa je menilo nasprotno, bi moralo tožbo zavreči, ne da bi jo predhodno poslalo toženi stranki v odgovor. V tem smislu je zato mogoče pritrditi tudi pritožbenim navedbam tožeče stranke, da je sodišče prve stopnje ravnalo nepravilno, ko je tožbo, ki naj bi jo štelo za nepopolno, vročalo v odgovor toženi stranki, s čimer bi lahko ona utrpela stroškovne posledice.

Ker je po povedanem sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je tožba z dne 23. 5. 2013 nepopolna in jo je v tej posledici neutemeljeno zavrglo, je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (tretja točka 365. člena ZPP).

V nadaljnjem postopku bo moralo sodišče prve stopnje na podlagi pravočasno in pravilno dopolnjene tožbe z dne 23. 5. 2013 izpeljati celoten postopek v skladu z določbami ZPP.