Jedro

Dolžničino zatrjevanje prenehanja izvršilnega naslova, to je razveljavitev sodne poravnave, je zmotno, saj s pritožbo ni mogoče razveljaviti sodne poravnave, ampak je potrebna toža za njeno razveljavitev, vložitve take tožbe pa dolžnica ne zatrjuje.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi. Dolžnica je dolžna v 15 dneh povrniti upniku njegove nadaljnje izvršilne stroške, odmerjene na 17.565,00 SIT.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je izdalo sklep o izvršbi, opr. št. In 380/2000 z dne 2.8.2000, s katerim je dovolilo izvršbo zoper dolžnico zaradi izpraznitve in izročitve stanovanja št. 3 v hiši ..., ... 2, ... Izvršilni naslov je sodna poravnava opr. št. III P 282/99 z dne 3.4.2000. Proti sklepu je vložila ugovor dolžnica in v njem navaja, da je dne 29.5.2000 sklenila najemno pogodbo za sporno stanovanje z lastnico stanovanja I... Ta ji je dovolila, da stanuje v stanovanju brez plačila najemnine, dokler ji Mestna občina Ljubljana ne dodeli drugega stanovanja. V odgovoru na ugovor upnik navaja, da je predložena najemna pogodba brezpredmetna za ta postopek, saj je upnik lastnik stanovanja. Predložena najemna pogodba je nična, ker I... ni lastnica stanovanja, dolžnica pa je šla pri uveljavljanju svojih nezakonitih interesov tako daleč, da je spisala najemno pogodbo in jo dala podpisati 91 let stari teti upnika. Prvostopno sodišče je dolžničin ugovor štelo kot neutemeljen, zato ga je po 2. odstavku 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) odstopilo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni utemeljen. V tej izvršilni zadevi je izvršilni naslov sodna poravnava med upnikom in dolžnico, sklenjena dne 3.4.2000 pod opr. št. III P 282/99. S to poravnavo se je dolžnica zavezala izročiti stanovanje upniku do 31.5.2000. Dolžnica zatrjuje, da je poravnavo pravočasno preklicala in se sklicuje na svoje vloge v pravdni zadevi opr. št. III P 282/99. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnica smiselno zatrjuje prenehanje izvršilnega naslova, to je razveljavitev sodne poravnave (5. točka 1. odstavka 55. člena ZIZ). Te trditve so zmotne, saj vlogi, na katere se sklicuje dolžnica v ugovoru (na list. št. 18 in 23 v spisu opr. št. III P 282/99) lahko pomenita pritožbi proti sodni poravnavi z dne 3.4.2000, vendar nimata take moči, da bi lahko razveljavili navedeno sodno poravnavo. Po določbah 392. in 393. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99), je mogoče izpodbijati sklenjeno sodno poravnavo samo s tožbo za razveljavitev sodne poravnave. To pomeni, da se sodne poravnave s pritožbo ne da izpodbiti. Dolžnica pa ne zatrjuje niti, da je tožbo za razveljavitev sodne poravnave vložila, niti da je v posebnem pravdnem postopku uspela sodno poravnavo razveljaviti. Glede na to je mogoč samo zaključek, da je sodna poravnava v veljavi in predstavlja izvršilni naslov, ki je podlaga za obravnavano izvršbo. Dolžnica se nadalje sklicuje na najemno pogodbo z dne 29.5.2000 (B1), ki naj bi ji dovoljevala uporabo stanovanja in preprečevala izvršbo. Pravilno navaja upnik, da je ta najemna pogodba brezpredmetna. Dolžnica je bila najemnica spornega stanovanja na podlagi najemne pogodbe z upnikom in sicer za določen čas, po preteku katerega je upnik sprožil pravdo, ki se je končala z že navedeno sodno poravnavo. Dolžnica je bila v spornem stanovanju na podlagi pogodbe z upnikom kot lastnikom tega stanovanja. Sedaj pa se sklicuje na novo najemno pogodbo z I... kot lastnico stanovanja. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da I... ni lastinca spornega stanovanja, saj ga je dne 8.1.1992 podarila upniku, kar je ta dokazal z darilno pogodbo (A 3). Ker torej I... ni lastnica stanovanja, ne more skleniti veljavne najemne pogodbe. S strani dolžnice predložena najemna pogodba torej v tem izvršilnem postopku nima nikakršnega pomena in ne more preprečiti izvršbe zoper dolžnico. Pokaže se torej, da so ugovorne trditve, ki se nanašajo na dovolitev izvršbe, neutemeljene, medtem ko se z ostalimi trditvami, ki niso v neposredni zvezi s to izvršbo, ni potrebno ukvarjati in nanje pritožbeno sodišče ne bo odgovarjalo. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče po ugotovitvi, da so ugovorne trditve neutemeljene in da niso podane kršitve postopka, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti, ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep o izvršbi (2. točka 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ in 58. členom ZIZ). Dolžnica je z ugovorom propadla, zato mora povrniti upnikove nadaljnje izvršilne stroške, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo v skladu z odvetniško tarifo in z zakonom o sodnih taksah na 17.565,00 SIT.