Jedro

Sečišče je dolžan urediti lastnik gozda, ne glede na to, da je sklenil civilno pogodbo o prodaji lesa na panju.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi Gozdarske inšpekcije občinskega inšpektorja občine z dne 15.7.1992, s katero je bilo tožniku naloženo, da mora v svojih gozdovih parc. št. 791, 798/1 in 798/3, izvršiti popolni gozdni red, kar pomeni, da mora obeliti vse panje iglavcev, izdelati vrhače in zložiti vejevje na kupe izven pomladka ter spraviti izkoristljivo lesno maso iz gozda. Določen je bil rok izvršitve 15.8.1992 in odločeno, da pritožba ne zadrži izvršitve.

V tožbi tožnik navaja, da ne soglaša z odločitvijo tožene stranke. Meni, da bi moral biti ukrep izrečen podjetju ..., kateremu je na panju prodal les. Podjetje je samo izvajalo posek, zato bi moralo tudi poskrbeti za izvajanje gozdnega reda po poseku, saj zakon tudi od uporabnika gozda zahteva določeno ukrepanje. Zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi, ker je nezakonita.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene trditve, se sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožena stranka pravilno ugotovila dejansko stanje in tudi uporabila materialno pravo. Glede na določbe zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 18/85, 29/86 in 24/89 - ZG), ki je veljal v času odločanja pri toženi stranki, predvsem pa določbe pravilnika o gozdnem redu ( Uradni list SRS, št. 31/86 - pravilnik) je kljub drugačnim družbenim odnosom pri gospodarjenju z gozdovi prav lastnik gozda bil tisti, ki je z ostalimi zainteresiranimi moral skrbeti za izvajanje gozdnega reda ob izkoriščanju gozdov. In ena od nujnih dejavnosti, ki so prisotne pri izkoriščanju gozdov je tudi ureditev sečišča, kar je treba realizirati takoj po poseku drevja, kot določata 8. in 9. člen citiranega pravilnika. Pri tem za vzdrževanje gozdnega reda ne more biti odgovoren nekdo, ki je z lastnikom gozda sklenil civilno pogodbo o nakupu lesa, pa čeprav na panju, kot to napačno meni tožnik, ampak je za ta opravila lahko zadolžen samo lastnik oziroma upravljalec gozda, kot je to pravilno ugotovila že tudi tožena stranka.

Glede na povedano sodišče tožnikovih navedb in predlogov ni moglo upoštevati.

Ker je izpodbijana odločba zakonita, je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Določbe zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije na podlagi določbe 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).