Jedro

Za nadaljevanje gradnje se štejejo tudi dela, ki so bila opravljena z namenom zaščite objekta, če ne gre za najnujnejša provizorična dela, ki bi zaščitila objekt v zatečenem stanju.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo proti odločbi urbanistične inšpekcije z dne 8.11.1991 (pravilno 18.11.1991), s katero je bilo tožnici naloženo, da mora v roku 30 dni po prejemu odločbe na objektu parc.št. 129 odstraniti ploščo nad prvim nadstropjem v izmeri 120 m2 d. 20 cm, horizontalne vezi nad stropno ploščo, vse obodne in prečne zidove na podstrešju in leseni del strešne konstrukcije v celoti ter vzpostaviti prejšnje stanje. V obrazložitvi navaja, da tožnica v pritožbi sama navaja, da je kljub odločbi o ustavitvi del z dne 18.10.1991 nadaljevala z deli. Zato je izrečeni ukrep o odstranitvi spornih del pravilen in v skladu z določbo 3. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (v nadaljevanju ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, RS, št. 26/90, 48/90).

Tožnica v tožbi in dopolnitvi navaja, da se je sredi septembra 1991 podrl del že prej podprtega tramovnega stropa in strešne konstrukcije. Zaradi hude ogroženosti je stranka zahtevala takojšnjo sanacijo strehe. V skladu z navodili pristojnega upravnega organa občine je tožnica 18.10.1991 vložila vlogo za priglasitev del. Z odločbo z dne 29.10.1991 je bila njena zahteva zavrnjena na podlagi 46. člena zakona o graditvi objektov, čeprav iz njene vloge ne izhaja, da vlaga vlogo za priglasitev po tem zakonu, zaradi česar bi upravni organ njeno vlogo moral obravnavati po 62. členu ZUN. Navedena okoliščina kaže na to, da je tožnica bila zavedena in napačno poučena o ustreznem dovoljenju za gradnjo. Glede na navedene okoliščine je tožnica res začela z gradbenimi deli brez ustreznega dovoljenja po ZUN. V skladu z napotili v odločbi o ustavitvi del z dne 18.10.1991 je tožnica z vlogo z dne 14.11.1991 zaprosila za lokacijsko dovoljenje. Z odločbo z dne 8.11.1991 je tožnici naložena odstranitev adaptacijskih del zaradi nadaljevanja del. Ta ugotovitev je oprta na inšpekcijske oglede z dne 22.11.1991, 6.11.1991 in 15.11.1991. Ob ogledu 22.11.1991 naj bi nameščali lesene tramove, 15.11.1991 naj bi bilo ugotovljeno, da je strešna konstrukcija končana in delno pokrita, odločba pa ima datum 8.11.1991. Takšna obrazložitev je sama s seboj v nasprotju in na tako protislovnih ugotovitvah ne more temeljiti ukrep odstranitve objekta. Nejasen in nedoločen je tudi izrek odločbe prve stopnje. Odstranitev plošče nad prvim nadstropjem praktično pomeni, da bodo stanovalci v hiši brez strehe, stanovalci v prvem nadstropju pa brez vsake zaščite pred vremenskimi pojavi. Vzpostavitev v prejšnje stanje tudi ni mogoča, saj se je del strehe in podstrešja vdrl, zaradi česar so bili stanovalci v drugem nadstropju življenjsko ogroženi.

Iz ugotovljenih dejanskih okoliščin je napravljen napačen sklep o dejanskem stanju. V pritožbi je tožnica res uporabila izraz "nadaljevala z deli," vendar je iz nadaljnjih navedb razvidno, da ne gre za nadaljevanje gradnje, temveč le za zaščito objekta in stanovalcev pred padavinami. Preden je tožnica prejela odločbo o ustavitvi del, je bila strešna konstrukcija postavljena. Če je hotela objekt zaščititi, je bilo potrebno nekaj položiti čez. Zato je izvajalec na lesene tramove strešne konstrukcije pritrdil deske, na katere je položil lepenko in nato še letve. Takšen je objekt še sedaj, saj na strehi ni izolacijskega materiala in ne krovne kritine. Kot že navedeno je tožena stranka zaprosila za lokacijsko dovoljenje in na spremenjene načrte (za 60 cm nižji gabarit) je regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine dal pozitivno soglasje. Po izjavi pristojnega upravnega organa bo v enem tednu izdano lokacijsko dovoljenje. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri napadeni odločbi in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za inšpekcijski ukrep po določbi 3. odstavka 74. člena navedenega zakona, po kateri organ urbanistične inšpekcije odredi, da se objekt oziroma del objekta odstrani na investitorjeve stroške in vzpostavi prejšnje stanje, če investitor nadaljuje z deli kljub izdanemu ukrepu o ustavitvi del. Tožnica ne izpodbija dejanske ugotovitve, da je po prejemu odločbe o ustavitvi del, z deli nadaljevala, vendar zatrjuje, da ne gre za nadaljevanje gradnje objekta, ampak le za zaščito objekta in stanovalcev pred vremenskimi vplivi. Toda ta ugovor je v nasprotju z ugotovitvami inšpekcijskega ogleda z dne 6.11.1991, ko je bilo ugotovljeno, da je dokončana postavitev strešne konstrukcije in 15.11.1991, ko je ugotovljeno "da je strešna konstrukcija končana vključno s kukrli" in streha delno prekrita. Navedenih dejanskih ugotovitev tožnica ne izpodbija. Tako opravljena dela kažejo na to, da ne gre za najnujnejša dela, ki bi zaščitila objekt v zatečenem stanju ob ustavitvi del, ampak za nadaljnja dela po predvidenem projektu, pri čemer ni odločilno, če le-ta niso bila v celoti opravljena. Zato je tudi po oceni sodišča pravilen dejanski zaključek obeh upravnih organov, da je tožnica nadaljevala z gradnjo. Dejansko stanje je torej pravilno ugotovljeno in je ta tožbeni ugovor neutemeljen. Na tako ugotovljeno dejansko stanje je tudi pravilno uporabljena določba 3. odstavka 74. člena že citiranega zakona.

Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor kršitev pravil postopka. Točno je, da je odločba prve stopnje datirana z dne 8.11.1991, medtem ko je v obrazložitvi navedeno, da je bil inšpekcijski ogled opravljen 22.11.1991, 6.11.1991 in 15.11.1991. Toda to neskladje v datumih je organ prve stopnje odpravil s sklepom o popravi očitne pisne napake z dne 13.10.1992. Ugotovil je, da je pri prepisovanju odločbe prišlo do očitne pisne napake v datumu izdaje odločbe, ki se pravilno glasi 18.11.1991 in datumu ogleda, navedenem v obrazložitvi odločbe na drugi strani v četrti vrsti, ki se namesto 22.11.1991 pravilno glasi 22.10.1991. Tako je odpravljeno uveljavljeno nasprotje v obrazložitvi odločbe prve stopnje. Glede na navedeno popravo pomote v datumu izdaje odločbe prve stopnje je tudi tožena stranka s sklepom z dne 21.10.1992 v uvodu in izreku izpodbijane odločbe popravila datum odločbe prve stopnje tako, da se pravilno glasi 18.11.1991. V čem naj bi bila nejasnost izreka odločbe prve stopnje, tožeča stranka ni obrazložila. Po presoji sodišča je izrek dovolj določen in natančen, saj je v njem navedeno, kje, na katerem objektu in kaj mora tožnica odstraniti in je tako tudi izvršljiv. Če bodo zaradi tega nastale težave in določene neprijetnosti za stanovalce, to še ne pomeni, da ni izvršljiv. Tožnica pa mora odstraniti vse tisto, kar je nelegalno zgradila, saj pri adaptacijskih delih vzpostavitev v prejšnje stanje ne pomeni dobesedno vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred adaptacijo.

Na odločitev tudi ne more vplivati trditev, da je bila tožnica napačno poučena o ustreznem dovoljenju in da ji bo v kratkem izdano lokacijsko dovoljenje. Izrečeni ukrep o odstranitvi spornih del je bil tožnici izrečen zato, ker se ni ravnala po ukrepu o ustavitvi del, ko je bila že poučena o vseh posledicah. Eventuelno izdano lokacijsko dovoljenje za enak objekt lahko vpliva le na odložitev izvršbe.

Ker uveljavljena tožbena razloga iz 3. točke 1. odstavka 10. člena nista podana, je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 42. člena zakona o upravnih sporih, katerega je skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije smiselno uporabilo kot republiški predpis (Uradni list RS, št. 1/91-I).