Jedro

Če predlagatelj uveljavlja kršitev glede sodelovanja sindikata v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi po ZDR, mora sodišče najprej ugotoviti, ali ima predlagatelj skladno z 5. odst. 8. čl. ZDR položaj sindikata pri delodajalcu (nasprotnem udeležencu).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe za zadržanje izvrševanja vseh začetih postopkov rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi ter učinkovanja prenehanja rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi, iz razloga začetka postopka prenehanja nasprotnega udeleženca in ukinitve tednika G., do pravnomočnosti sodne odločbe v tem kolektivnem delovnem sporu (1. točka izreka).

Zavrnilo je predlog, da je v primeru kršitve začasne odredbe nasprotni udeleženec dolžan plačati kazen v višini 1.000.000,00 SIT v roku 8 dni (2. točka izreka).

Predlagatelja sta vložila zoper sklep pravočasno pritožbo in navajala, da je sodišče prve stopnje napačno odločilo, ko je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe z obrazložitvijo, da v tej fazi postopka verjetnost terjatve še ni izkazana. Ni bilo potrebno imensko navesti delavcev, katerim so bile odpovedane pogodbe o zaposlitvi. Že v vlogi z dne 28.2.2005 sta predlagatelja navedla, da je nasprotni udeleženec 40 delavcem redno odpovedal pogodbe o zaposlitvi iz razloga, ki se nanaša na prenehanje nasprotnega udeleženca in na ukinitev tednika G.. Nasprotni udeleženec je obvestila o redni odpovedi pogodb o zaposlitvi podal vsem delavcem razen 12 delavcem, ki jim je ponudil prezaposlitev pri ostalih hčerinskih podjetjih ustanovitelja nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje tudi nikoli ni zahtevalo dopolnitve predloga v smislu poimenske navedbe delavcev. Predlagatelja sta podala predlog v kolektivnem delovnem sporu zato, ker nista bila o postopkih obveščena, prav tako jih nasprotni udeleženec ni pravočasno obveščal o številu delavcev. 24 delavcev je vložilo tožbe na ugotovitev nezakonitosti rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Sodišče prve stopnje je tudi zmotno tolmačilo

3. odst. 85. člena Zakona o delovnih razmerjih, ko delavec lahko v individualnem delovnem sporu ob vložitvi tožbe sodišču predlaga izdajo začasne odredbe, s katero se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, ob pogoju, da je pred tem že v postopku pri delodajalcu zaradi nasprotovanja sindikata odpovedi pogodbe o zaposlitvi, prišlo do zadržanja učinkovanja prenehanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Takšno zadržanje pa je možno zgolj, kadar je podana redna odpoved pogodbe iz razloga nesposobnosti ali iz krivdnega razloga. Glede na vsebino predloga za izdajo začasne odredbe je potrebno navedeno zakonsko določbo uporabiti tudi za konkretni primer, tako da je terjatev predlagateljev tudi verjetno izkazana. Kolektivne pristojnosti sindikata v zvezi z delovnimi razmerji, ki jih predlagatelj uveljavlja v tem kolektivnem delovnem sporu, se nanašajo na postopke, ki jih mora nasprotni udeleženec izvesti, predno se začne postopek rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi. Predlagatelja imata pristojnost, da sta obveščena, da predhodno podata mnenje, ki ga mora nasprotni udeleženec obravnavati in da se z nasprotnim udeležencem tudi posvetujeta z namenom doseči sporazum tako, kot je navedeno v predlogu predlagatelja z dne 28.2.2005. Navedene pristojnosti se nanašajo bodisi na sindikat, ki včlanjuje novinarje, bodisi na sindikat pri delodajalcu. Zaradi navedenega sta predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi predlagateljev ugodi in spremeni sklep sodišča prve stopnje tako, da izda začasno odredbo po predlogu predlagateljev.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99 - 2/2004 - ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožbeno sodišče prvenstveno ugotavlja, da bi glede na zahtevke v predlogu za sodno varstvo v konkretni zadevi lahko govorili o kolektivnem delovnem sporu (o pristojnostih sindikata v zvezi z delovnimi razmerji) le v zvezi z zahtevkom pod točko 1, pa še ta je zelo sporen, glede na to, kakšen je lahko zahtevek pri ugotovitveni tožbi po 1. odst. 181. člena ZPP (ugotovitev obstoja oz. neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnosti oz. nepristnosti kakšne listine, ne pa ugotovitev obstoja dejstev). Zahtevek v 2. točki predloga, s katerim se očitno povezuje tudi začasna odredba, ni zahtevek, ki bi bil lahko predmet kolektivnega delovnega spora, sicer pa bi tudi odločanje o takšnem zahtevku neutemeljeno poseglo v individualna razmerja delavcev proti delodajalcu, zlasti tista razmerja, glede katerih delavci niso niti zahtevali razveljavitve rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi. Podobno velja za predlagano začasno odredbo, ki se povezuje z zahtevkom, ki ne more biti predmet kolektivnega delovnega spora. Že zaradi tega ni nobene podlage zanjo.

Na ostale pritožbene ugovore pritožbeno sodišče ne odgovarja, ker za rešitev pritožbe niso pomembni. Zaradi nevedenega je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo predlagateljev in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje torej najprej preizkusiti, ali je podani predlog glede na postavljene zahtevke v konkretnem kolektivnem delovnem sporu po svoji vsebini lahko kolektivni delovni spor.

Ob tem je potrebno tudi opozoriti, da Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur.l. RS št. 2/2004 - ZDSS-1) v 49. členu določa, da predlog za začetek postopka o pristojnostih, ki jih ima sindikat v zvezi z delovnimi razmerji, lahko vloži sindikat. V kolikor predlagatelji uveljavljajo kršitve glede sodelovanja sindikata v postopku odpovedi pogodb o zaposlitvi zaposlenim delavcem po ZDR, bo sodišče prve stopnje moralo v nadaljevanju postopka ugotoviti, ali imata oba predlagatelja položaj sindikata pri delodajalcu, to je pri nasprotnem udeležencu. ZDR v 5. odst. 8. člena določa, kateri sindikat se po tem zakonu šteje za sindikat pri delodajalcu. Upoštevaje določbe 5. odst. 8. člena in

1. odst. 208. člena ZDR je sindikat pri delodajalcu tisti sindikat, ki ima člane zaposlene pri delodajalcu in ki lahko za zastopanje delavcev imenuje ali izvoli sindikalnega zaupnika, ob tem da mu mora biti v skladu z zakonom priznana lastnost reprezentativnega sindikata. Nadalje je pomembno poudariti, da se kot sindikat pri delodajalcu lahko šteje katerikoli drugi reprezentativni sindikat, organiziran izven delodajalca, ki pa ima zaposlene člane in zaupnike pri delodajalcu. Glede na tako ugotovljene pravne razloge bosta predlagatelja morala v nadaljevanju spora dokazati, da izpolnjujeta pogoje, da ju je mogoče šteti za sindikat pri udeležencu.