Jedro

Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se glede zneska 720,98 EUR in glede odločitve o stroških postopka zavrže. Sicer se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine v višini 381,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih že plačanih zneskov na račun odškodnine in še ne plačane odškodnine, zahtevek za plačilo 7.476,64 EUR pa kot neutemeljen zavrnilo. Toženki je naložilo plačilo sorazmernega dela stroškov postopka.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, spremenilo pa odločitev o stroških. Odločilo je, da je tožnik dolžan sam nositi stroške pritožbenega postopka. Pritrdilo je stališču sodišča prve stopnje, da odškodnina v višini 2.710 EUR predstavlja pravično denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel tožnik. Zavrnilo je pritožbena očitka, da bi morala biti odškodnina višja, ker je do škodnega dogodka prišlo že 14. 12. 2002, in da sodišče ne bi smelo upoštevati valoriziranega zneska, plačanega na račun odškodnine.

3. Tožnik v reviziji uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, za strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti prenizka. Pri tem se sklicuje na več odločitev Vrhovnega sodišča, v katerih naj bi bila za podoben obseg škode prisojena višja odškodnina. Izpodbija tudi odločitev o zavrnitvi zahtevka za premoženjsko škodo v višini 226,25 EUR in o zavrnitvi zahtevka za povrnitev izgubljenega dobička ter o stroških postopka.

4. Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija zoper odločitev o premoženjski škodi in o stroških postopka ni dovoljena, v ostalem pa ni utemeljena.

6. V skladu z drugim odstavkom 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT). Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago, se vrednost spornega predmeta določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). Tožnik izpodbija odločitev o zavrnitvi zahtevka za povrnitev premoženjske škode v skupni višini 720,98 EUR. Ker ta del ne presega revizijskega praga, revizija ni dovoljena.

7. Revizija ni dovoljena niti zoper sklep o stroških. Kot je bilo tožnikovemu pooblaščencu že večkrat pojasnjeno, sklep o stroških namreč ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, revizija pa je praviloma dovoljena le zoper tak sklep (prvi odstavek 384. člena ZPP).

8. V izpodbijani sodbi so ustrezno upoštevana merila za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, določena v 179. členu in v 182. členu Obligacijskega zakonika. Temeljni načeli za odmero te odškodnine, vsebovani v zakonu, sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. V skladu s prvim načelom naj denarno zadoščenje glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, v okviru danih možnosti izravna s škodnim dogodkom porušeno vrednotno sorazmerje. Drugo načelo, ki odraža ustavni jamstvi o enakosti pred zakonom in o enakem varstvu pravic (14. in 22. člen Ustave), vzpostavlja sorazmerno enakost med več osebami glede na težo primera.

9. Sodišči prve in druge stopnje sta pri odmeri odškodnine izhajali iz tega, da je tožnik v prometni nesreči dne 14. 12. 2002 v starosti 42 let utrpel zvin vratne hrbtenice in zvin v predelu prehoda prsno-ledvene hrbtenice. Zaradi poškodbe je 14 dni trpel srednje močne bolečine, 10 dni zmerne pojenjajoče bolečine in 21 dni lažje bolečine. Dvakrat je bil rentgensko slikan, osemkrat je bil na fizioterapiji, razgibavanje pa je izvajal tudi doma, dvakrat je bil na pregledu pri specialistu, devetkrat pa pri izbranem zdravniku. Jemal je analgetike. Utrpel je nekaj minut trajajoč hud strah ob dogodku, nato pa en teden zmeren in dva tedna lažji strah za izid zdravljenja. Zaradi občasnih lažjih do zmernih bolečin v križu, ki nastopijo pri hudih obremenitvah, pri daljšem sedenju in sunkovitih gibih, je omejen pri opravilih, ki terjajo tàko gibanje, v športne aktivnosti pa mora vlagati več naporov. Odškodnina v skupni višini dobrih treh povprečnih neto plač po presoji Vrhovnega sodišča ustrezno upošteva obseg nastale škode. Očitki o kršitvi načela enakosti pred zakonom, ki jih tožnik utemeljuje z navedbo več različnih odločitev Vrhovnega sodišča, v katerih naj bi bila za podoben obseg škode prisojena višja odškodnina, niso utemeljeni. V vseh primerih, ki jih je navedel tožnik, je Vrhovno sodišče odločalo o tožnikovi reviziji, kar pomeni, da ni zavzelo stališča o še primerni odškodnini za primerljiv obseg škode, kot jo je utrpel tožnik.

10. V zvezi z očitki o neupoštevanju dejstva, da je tožnik nekaj let čakal na odškodnino, je tožniku ustrezno odgovorilo že sodišče druge stopnje. Prav tako je pravilen tudi odgovor sodišča druge stopnje v zvezi z valorizacijo zneska, ki ga je toženka plačala na račun odškodnine.

11. Po navedenem je Vrhovno sodišče revizijo v nedovoljenem delu zavrglo, glede odločitve o odškodnini za nepremoženjsko škodo pa zavrnilo. Odločitev o reviziji vključuje tudi odločitev o zavrnitvi predloga za povrnitev revizijskih stroškov.