Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za presojo okoliščin (lastnina in drugo) ali je kmetija zaščitena ali ne, so merodajni uradni podatki zemljiške knjige.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 23.6.2003. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo Upravne enote S.G. z dne 20.3.2003, s katero je prvostopni upravni organ odločil, da nepremičnine, pripisane pri vl. št. 11 k.o. Š., ki so v solasti J.Z., V.M.Z., L.B., pok. M.G., I.R., A. in F.Ž., ne izpolnjujejo pogojev za zaščiteno kmetijo. Ta je v solasti oseb, ki med seboj niso v sorodstvenem razmerju. Svojo odločitev sta oba upravna organa oprla na uradne zemljiškoknjižne podatke.
V razlogih izpodbijane sodbe, sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke. Navaja tudi, da tožnika nista izkazala drugačnega lastniškega stanja kot izhaja iz uradnih evidenc.
V pritožbi tožnika trdita, da L.B. in I.R. nista solastnici, saj obstoji kupoprodajna pogodba. Za F. in A.Ž. pa obstoja sodna poravnava. Zatrjujta, da sta zato le ona kot zakonca solastnika kmetije, s tem pa so izpolnjeni pogoji za določitev zaščitene kmetije. Kršen je bil postopek. Odgovori na tožbo jima niso bili vročeni.
V odgovoru na pritožbo I.R. in L.B. predlagata zavrnitev pritožbe. Zanikata trditve tožnikov, da sta sami solastnici nepremičnin.
Pritožba ni utemeljena.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je bilo v upravnem postopku preveritve pogojev za določitev zaščitene kmetije pravilno ugotovljeno, da kmetija ne izpolnjuje pogojev iz 2. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev - ZDKG.
V skladu z 2. členom navedenega zakona je zaščitena kmetija po tem zakonu kmetijska oziroma kmetijsko gozdarska gospodarska enota, ki je v lasti ene fizične osebe ali v lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para oziroma v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca in obsega najmanj 5 ha in ne več kot 100 ha primerljive površine. Po podatkih iz zemljiške knjige je v konkretnem primeru kmetija v solasti različnih oseb. Sicer je tudi v solasti tožnikov, ki sta zakonca, vendar tudi v solasti ostalih solastnikov, ki niso v zahtevanem sorodstvenem razmerju. Tako ugotovljeno dejansko stanje tudi po presoji pritožbenega sodišča ne dopušča sklepa, da gre za zaščiteno kmetijo. Oba upravna organa in sodišče prve stopnje so pri svojih odločitvah in presoji pravilno izhajali iz uradnih podatkov zemljiške knjige. Prav podatki zemljiške knjige so odločilni, kadar gre za izkazovanje lastninske pravice. Ti uradni podatki pa niti niso sporni. Zato tožnika tudi po presoji pritožbenega sodišča ne moreta uspeti s sklicevanjem na obstoj drugih pravnih naslovov, če ti niso bili realizirani v zemljiški knjigi. Presoja, da nista izkazovala le svoje solastnine na kmetiji je zato pravilna. Na tej podlagi je pravilna tudi odločitev o statusu kmetije v smislu določb ZDKG.
Iz podatkov spisa res ne izhaja, da bi bili odgovori na tožbo vročeni tožnikoma. Toda vsebina odgovorov, ki je povzeta v izpodbijani sodbi ne vsebuje nobene okoliščine, ki bi zatrjevala drugačne podatke v uradnih evidencah. Zato postopek ni bil bistveno kršen. Pritožbeni ugovori, v katerih tožnika ponavljata ugovore, na katere pa je bilo pravilno odgovorjeno že v upravnem sporu na prvi stopnji, pa tudi ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.