Jedro

V izpodbijani sodbi preživninske potrebe toženčevih sinov sicer res niso opredeljene z določenim denarnim zneskom. Vendar pa to še ne pomeni, da pri odločitvi o toženčevi preživnini zanju niso bile pravilno upoštevane njune potrebe in da je bilo zato zmotno uporabljeno materialno pravo.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, mladoletna otroka (13.2.1990 rojena dvojčka P. in R.) dodelilo v vzgojo in oskrbo materi tožnici, tožencu pa naložilo preživninsko obveznost do otrok (za čas od 1.7.1995 naprej) v višini 10.000,00 SIT na mesec za vsakega.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo toženčevo pritožbo kot neutemeljeno in v izpodbijanem preživninskem delu potrdilo sodbo prve stopnje.

Zoper to pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil pravočasno revizijo, s katero uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe (ne pove kako, očitno z znižanjem preživnine - to po revizijski navedbi plačuje po 7.000,00 SIT za vsakega sina), ali pa razveljavitev sodb druge in prve stopnje ter novo sojenje na prvi stopnji. Revizijski razlogi bodo povzeti v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu ZPP (Zakona o pravdnem postopku) tožnica na vročeno revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevnih (386. člen ZPP) bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP v pravdi ni bilo. Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka se upoštevajo, samo če so z revizijo izrečno uveljavljane. Revizija niti formalno opredeljeno niti vsebinsko ne zatrjuje nobene procesne kršitve.

Revizijska graja uporabe materialnega prava v izpodbijani sodbi ni utemeljena. To presojo opira revizijsko sodišče na dejansko podlago izpodbijane sodbe, ki ni predmet revizijskega preskusa (3. odstavek 385. člena ZPP). Zato se tudi ni mogoče ukvarjati z revizijskimi navedbami o tem, kako se je toženčeva plača zmanjšala tudi še v času pritožbenega odločanja (kar je tudi nedovoljena revizijska novota, 387. člen ZPP).

Po določbi 79. člena ZZZDR (Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ur. l. RS 14/89, preč. besedilo) sodišče ob razvezi določi preživnino za otroke, upoštevaje njihove potrebe in preživninske možnosti staršev. V izpodbijani sodbi preživninske potrebe toženčevih sinov sicer res niso opredeljene z določenim denarnim zneskom. Vendar pa to še ne pomeni, da pri odločitvi o toženčevi preživnini zanju niso bile pravilno upoštevane njune potrebe in da je bilo zato zmotno uporabljeno materialno pravo.

Ugotovljeno je, da gre za šestletna dečka, ki zanju mati tožnica prejema 6.500,00 SIT otroškega dodatka za vsakega. Ugotovljeno je in v sodbi druge stopnje pravilno ocenjeno, da je materin prispevek k njunemu preživljanju tudi njeno delo in skrb - kar narekuje presojo, da sme biti njen denarni prispevek k njunemu preživljanju manjši kakor toženčev. Upoštevanje zneskov in razmerja dohodkov, ugotovljenih za očeta toženca (56.804,00 SIT na mesec) in mater tožnico (36.007,00 SIT), narekuje odločnejšo formulacijo: očetov denarni prispevek mora biti znatno večji kakor materin - ob pravilni uporabi materialnega prava pri takšnih dejanskih ugotovitvah zagotovo dvakrat tolikšen. Pri taki presoji se seveda sama od sebe ponuja preprosta sinteza preživninskih sredstev, ki so zagotovljena sinovoma pravdnih strank s sporno toženčevo preživnino: toženčeva preživnina 10.000,00 SIT pomeni s polovico manjšim denarnim prispevkom matere tožnice, tj. zneskom 5.000,00 SIT, in z otroškim dodatkom 6.500,00 SIT pač le prispevek za zagotovitev skupno 21.500,00 SIT na mesec za vsakega sina. Splošna vednost revizijskemu sodišču ne narekuje dvoma o tem, da so tolikšna denarna preživninska sredstva za šestletnika, torej otroka na pragu male šole, potrebna - četudi živi (tako je ugotovljeno za sinova strank) na podeželju in z materjo na domu njenih staršev, tako da je v varstvu pri stari materi, kadar je mati na delu. O tem, da toženec tolikšno preživnino tudi zmore, upoštevaje plačo iz delovnega razmerja in življenje na kmetiji staršev, pa ima izpodbijana sodba prepričljive in pravilne razloge, ki jim ni kaj dodati.

Po vsem obrazloženem se je izkazalo, da revizija ni utemeljena in da jo je na podlagi določbe 393. člena ZPP zato treba zavrniti.