Jedro

Vloga tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči je bila zavržena, ker stranka ni predložila podatkov oziroma dokazil, ki izkazujejo, da ji zatrjevana upravičenja gredo, k predložitvi katerih je bila pozvana. Organ za brezplačno pravno pomoč pa zaradi nepredložitve dokazov vloge tožeče stranke ne sme zavreči, ampak mora o vlogi odločiti po vsebini.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 41/2016-8 z dne 2. 2. 2016 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Organ za brezplačno pravno pomoč zavrgel tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot nepopolno. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica dne 11. 1. 2016 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pri vložitvi civilne tožbe in sicer v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje. Z dopisom z dne 13. 1. 2016 je organ za brezplačno pravno pomoč tožnico pozval, naj svojo prošnjo dopolni tako, da sporoči, kakšen tožbeni zahtevek želi vložiti ter navede dejstva in predloži listine, ki izkazujejo, da ji zatrjevana upravičenja gredo. Na ta poziv je tožnica odgovorila z dopisom z dne 25. 1. 2016, kateremu je priložila potrdilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o izplačanih pokojninah, odločbo pristojnega centra za socialno delo o upravičenosti do otroškega (pravilno:varstvenega) dodatka, v vlogi pa je navedla, da želi vložiti tožbo zoper banko A. d.d. iz naslova dolga iz leta 2011, ko je bila njihov komitent. Organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da tožnica svoje vloge ni dopolnila tako, kot ji je bilo naloženo, saj ni predložila podatkov oziroma dokazil, k predložitvi katerih je bila pozvana, torej listin, ki izkazujejo, da ji zatrjevana upravičenja gredo. Tožnica namreč ni predložila nobenih listin, ki bi izkazovale, da jo banka A. d.d. res terja na plačilo dolga, ki po njenem mnenju več ne obstoji, zaradi česar njenih trditev ni mogoče preizkusiti. Po obrazloženem je organ za brezplačno pravno pomoč na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) prošnjo tožeče stranke zavrgel. 2. Tožeča stranka v vloženi tožbi navaja, da želi vložiti civilno tožbo zoper banko A. d.d. ter zoper banko B. d.d. Obe banki namreč še vedno prikazujeta dolg do nje, vendar pa je bil ta odpisan med osebnim stečajem. Tako na banki A., kot na banki B. ima račun zaprt in z bankama ne posluje več. Banka A. prikazuje dolg v znesku 350,02 €, ki je bil zaključen leta 2011, banka B. pa dolg v višini 833,74 €, za katerega sploh ne ve, kako je nastal. V času osebnega stečaja, ki je trajal od 7. 1. 2011 do 27. 1. 2015 pa z obema bankama ni več poslovala. Ker ne ve več, kako naj zadeve z bankami uredi, želi zoper njiju vložiti civilno tožbo in smiselno predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

4. Tožba je utemeljena.

5. Tožnica je v predmetni zadevi vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v kateri je navedla, da le-to potrebuje za vložitev civilne tožbe in sicer v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji. Dne 18. 1. 2016 je prejela poziv organa za brezplačno pravno pomoč, naj svojo prošnjo dopolni tako, da navede, kakšen tožbeni zahtevek želi vložiti ter navede dejstva in predloži listine, ki izkazujejo, da ji zatrjevana upravičenja gredo.

6. V skladu z drugim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) organ za brezplačno pravno pomoč, če ta zakon ne določa drugače, postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP. Z izpodbijanim sklepom je bila vloga tožeče stranke zavržena po drugem odstavku 67. člena ZUP, po katerem pristojni organ zavrže vlogo stranke, ki v roku, določenem v pozivu za odpravo pomanjkljivosti, nepopolnosti ali nerazumljivosti ne odpravi.

7. V obravnavani zadevi je organ za brezplačno pravno pomoč tožečo stranko k odpravi pomanjkljivosti pozval z dopisom z dne 13. 1. 2016, katerega je tožnica sprejela 18. 1. 2016. Tožnica je na ta poziv odgovorila z dopisom z dne 25. 1. 2016, v katerem pojasnjuje, da prosi za brezplačno pravno pomoč, ker ima nizko pokojnino in varstveni dodatek ter prilaga izpisek iz ZPIZ-a in odločbo Centra za socialno delo Maribor o prejemanju varstvenega dodatka. Navaja, da želi vložiti tožbo zoper banko A. d.d. zaradi izpisa iz SISBONA, saj ni njihova stranka že nekaj let, kljub temu pa v SISBONU prikazujejo dolg, katerega ima pravnomočno potrjenega leta 2011. V letu 2015 so prikazali dolg, ki izhaja iz tega naslova. Z njimi se ne more pogovoriti, svetovali pa so ji, naj vloži tožbo.

8. Tožnica torej po prejemu poziva na dopolnitev vloge ni bila pasivna, na vlogo je odgovorila, kot je zgoraj navedeno. V upravnem postopku velja načelo varstva pravic strank in pomoči prava neuki stranki. Zato morajo pri postopanju in odločanju organi omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice (to pa ne na škodo drugih strank in ne v nasprotju z javnim interesom), pri tem morajo organi skrbeti, da nevednost in neukost stranke nista v škodo pravic, ki ji gredo po zakonu (prvi in četrti odstavek 7. člena ZUP). Tretji odstavek 140. člena ZUP pa določa, da organ ne sme zavreči zahteve po drugem odstavku 67. člena ZUP, če stranka v roku ne predloži dokazov, temveč mora postopek nadaljevati.

9. Odločitev organa za brezplačno pravno pomoč je v nasprotju z navedenimi določili. Vloga tožeče stranke je bila zavržena, ker ni predložila podatkov oziroma dokazil, ki izkazujejo, da ji zatrjevana upravičenja gredo, k predložitvi katerih je bila pozvana. Organ za brezplačno pravno pomoč pa zaradi nepredložitve dokazov vloge tožeče stranke ne sme zavreči (tretji odstavek 140. člena ZUP), ampak mora o vlogi odločiti po vsebini. Za odločitev o tem mora ugotoviti resnično dejansko stanje in ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (prvi odstavek 8. člena ZUP). Treba je torej ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in stranki omogočiti, da uveljavi in zavaruje svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP). Pri tem mora organ paziti na to, da nevednost ali neukost stranke ne bosta v škodo pravic, ki gredo stranki po zakonu, in kolikor dejanskega stanja drugače ne bo mogoče razjasniti, v zvezi s tem treba opraviti tudi ustno obravnavo.

10. Ob tem je treba opozoriti tudi na možnost dodelitve brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja (prva alineja prvega odstavka 26. člena ZBPP), ki je namenjeno preučitvi pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve stranke z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njene pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje (tretji odstavek 26. člena ZBPP), če je seveda izpolnjen premoženjski oziroma materialni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 11. Ker v postopku izdaje upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka, kar je (lahko) vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve, je s tem podana bistvena kršitev pravil postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1, ko tudi niso podani pogoji za zavrnitev tožbe po drugem odstavku 63. člena ZUS-1, tožbi ugodilo, izpodbijani upravni akt odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno kršitev upravnega postopka in ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) v zadevi ponovno odločiti.