Jedro

Sklep, ki ga sodišče izda v postopku zavarovanja po 1. odst. 251. d čl. ZIP (22. a poglavju ZIP-a), s katerim po uradni dolžnosti odredi vknjižbo zastavne pravice iz sporazuma po 251. c čl. ZIP, ima po izrecni določbi 2. odst. 251. d čl. naravo sklepa o zavarovanju. To določilo ZIP je v razmerju do 84. čl. in nasl. Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK), ki urejajo izdajanje odločb v postopku za vpis v zemljiško knjigo, specialno.ZZK ne izključuje možnosti, da o vknjižbi odloča tudi drugo sodišče, ne le zemljiškoknjižno. V takšnem primeru zemljiškoknjižno sodišče odloča le o izvršitvi vpisa glede na stanje zemljiške knjige (2. odst. 86. čl. ZZK). Zemljiškoknjižno sodišče se v takšnem primeru, ko izvrši odrejeni vpis, omeji na preizkus morebitnih ovir za vpis v zemljiško knjigo, upoštevaje pri tem zemljikoknjižno stanje, ne more pa sklepa o vpisu preizkušati v materialnopravnem pogledu. ZIP "tretje" poimenuje "udeleženci". Pri tem ni izključena udeležba intervenientov, ki jih pozna pravdni postopek.

Izrek

1. Pritožbi V. S. se deloma ugodi, 3. tč. izpodbijanega sklepa se razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2. Pritožba V. S. se v delu, v katerem izpodbija sklep sodišča prve stopnje v 1. tč. izreka glede vknjižbe zastavne pravice pri poslovnemu prostoru, vpisanemu v vl. št. 471 k.o. S., ki je družbena lastnina v uporabi dolžnika, pri poslovnemu prostoru v izmeri 32 m2, vpisanem v vl.št. 8 k.o. A., ki je družbena lastnina v uporabi dolžnika, pri vl.št. 228 k.o. L., ki je družbena lastnina v uporabi dolžnika do 106/1000, in pri poslovnemu prostoru v izmeri 42 m2, vpisanem v vl.št. 363 k.o. L., ki je družbena lastnina v uporabi dolžnika, z a v r ž e. 3. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v 1. tč. izreka odločilo, da se vknjiži zastavna pravica v korist upnika pri: - poslovnemu prostoru v izmeri 44 m2, vpisanemu v vl. št. 74 k.o. A., ki je družbena lastnina v uporabi dolžnika - poslovnemu prostoru, vpisanemu v vl. št. 471 k.o. S., ki je družbena lastnina v uporabi dolžnika, - poslovnemu prostoru v izmeri 32 m2, vpisanemu v vl.št. 8 k.o.A., ki je družbena lastnina v uporabi dolžnika, - pri vl.št. 228 k.o. L., ki je družbena lastnina v uporabi dolžnika do 106/1000, in - poslovnemu prostoru v izmeri 42 m2, vpisanemu v vl.št. 363 k.o. L., ki je družbena lastnina v uporabi dolžnika.

V 2. tč. izreka je sodišče prve stopnje odločilo, da se vknjižba ne odredi pri nepremičninah, vknjiženih v vl. št. 2 k.o. L..

V 3. tč. sklepa pa je zavrglo ugovor udeleženca V. S..

Proti prvi in tretji točki izpodbijanega sklepa vlaga V.S. pravočasno pritožbo iz pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. čl. ZPP v zvezi s 14. in 244. čl. ZIP. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da se vknjižba ne opravi, ali pa naj izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da bi sodišče moralo zavrniti predlog za zavarovanje v delu, v katerem se nanša na vl. št. 74 k.o. A..

Pritožnik opozarja, da se je postopek za vknjižbo v zemljiško knjigo v konkretnem primeru začel ob vložitvi predloga za zavarovanje, pod dn.št. 5777/95, kot to določa 68. čl. Zakona o zemljiški knjigi.

Pritožnik se pri tem sklicuje na 26. čl. Pravilnika o vodenju zemljiške knjige. O vknjižbi je bilo tako odločeno, odločal je sodnik, po 90. čl. Zakona o zemljiški knjigi pa gre udeležencu pravica do pritožbe. Čeprav o vpisu ni odločalo zemljiškoknjižno sodišče, temveč zaradi posebnosti postopka o zavarovanju izvršilni oddelek Okrajnega sodišča v Ljubljani, to ne pomeni, da to sodišče ni dolžno upoštevati materialnih in procesnih določb Zakona o zemljiški knjigi. Glede na navedeno je sodišče zmotno štelo, da ima vlagatelj pritožbe položaj tretjega iz 56. čl. ZIP. Po 65. čl. Zakona o zemljiški knjigi je udeleženec v postopku lahko tudi oseba, katere pravni interes utegne biti prizadet zaradi vpisa v zemljiško knjigo.

Procesni položaj te osebe pa urejajo določbe ZNP in ne ZIP-a. Možnost prijave interesa šele po izdaji sklepa bi bila nesmiselna.

Glede odločitve o vpisu pritožnik opozarja, da mora sodišče paziti po uradni dolžnosti na ničnost pravnega posla, ki je bil podlaga za vpis. Sporazum med upnikom in dolžnikom pa je v nasprotju s prisilno določbo 88. čl. ZDEN in je ničen. Sodna poravnava, ki bi vsebovala takšen ničen sporazum, se pred sodiščem ne more in ne sme opraviti.

Določilo 88. čl. ZDEN so dolžna spoštovati vsa sodišča, ne glede na to, da začasna odredba ni bila vpisana v zemljiški knjigi. Edina izjema je veljala za začasne odredbe po ZLPP. Izdana začasna odredba pomeni, da dolžnik ni več nosilec pravice uporabe, njen lastnik in upravičenec bo kvečjemu Slovenska razvojna družba. Dolžnik ne more imeti pravice razpolaganja z zastavljeno nepremičnino. Vrstni red vpisa se res določi po trenutku, ko je predlog prispel na sodišče, sam vrstni red pa še ne pomeni, da se vpis avtomatično izvrši. Četudi je upnik bil v dobri veri, to na ničnost sporazuma ne more vplivati.

Ker posel ni prepovedan le dolžniku, ampak vsem, ne gre za situacijo iz 2. odst. 103. čl. ZOR. Ni nadalje pravilno stališče sodišča o tem, da bi moral V.S. ničnost uveljavljati s tožbo v posebnem postopku. Če pa bi sodišče vendarle štelo, da je pravica do zavarovanja odvisna od upravičenosti zahteve za denacionalizacijo, pa bi moralo postopek prekiniti do pravnomočnosti odločitve v denacionalizacijskem postopku.

1) Pritožba proti tretji točki sklepa sodišča prve stopnje je utemeljena.

Sklep, ki ga sodišče izda v postopku zavarovanja po 1. odst. 251. d čl. ZIP (22. a poglavju ZIP-a), s katerim po uradni dolžnosti odredi vknjižbo zastavne pravice iz sporazuma po 251. c čl. ZIP, ima po izrecni določbi 2. odst. 251. d čl. naravo sklepa o zavarovanju. To določilo ZIP je v razmerju do 84. čl. in nasl. Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK), ki urejajo izdajanje odločb v postopku za vpis v zemljiško knjigo, specialno. Pritožnik ima sicer prav, ko opozarja, da je bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o vknjižbi pravice v zemljiško knjigo, o čemer se praviloma odloča po pravilih postopka, ki veljajo za vpis v zemljiško knjigo. Toda to po prepričanju pritožbenega sodišča ne spreminja pravne narave izpodbijanega sklepa. ZZK ne izključuje možnosti, da o vknjižbi odloča tudi drugo sodišče, ne le zemljiškoknjižno. V takšnem primeru zemljiškoknjižno sodišče odloča le o izvršitvi vpisa glede na stanje zemljiške knjige (2. odst. 86. čl. ZZK). ZZK kot kasnejši predpis v razmerju do ZIP tedaj dopušča možnost, da o vpisu v zemljiško knjigo odloča drugo ne le zemljiškoknjižno sodišče ter pri tem ne posega v pravila postopka, po katerih to sodišče o konkretnem vpisu odloča. Zemljiškoknjižno sodišče se v takšnem primeru, ko izvrši odrejeni vpis, omeji na preizkus morebitnih ovir za vpis v zemljiško knjigo, upoštevaje pri tem zemljikoknjižno stanje, ne more pa sklepa o vpisu preizkušati v materialnopravnem pogledu.

Iz doslej razloženega sledi, da ima izpodbijani sklep (samo) naravo sklepa o zavarovanju. Če pa ima izpodbijani sklep naravo sklepa o zavarovanju, je bil izdan v izvršilnem, ne pa v zemljiškoknjižnem postopku. Vendar pa to še ne pomeni, da ima pritožnik v obravnavanem postopku lahko le položaj "tretjega" iz 56. čl. ZIP.

V postopku prisilne izvršbe oz. zavarovanja prihaja do neizbežne prepletenosti pravnih razmerij ter iz njih izvirajočih interesov strank ter tretjih, ki so kakorkoli prizadeti v tem postopku. ZIP "tretje" poimenuje "udeleženci" (5. tč. 15. čl. pa ZIP). Pri tem ni izključena udeležba intervenientov, ki jih pozna pravdni postopek (206. čl. in nasl. ZPP). ZIP v 14. čl. napotuje na smiselno uporabo določb pravdnega postopka, če z ZIP oz. drugim zakonom ni drugače določeno. ZIP oz. kakšen drug zakon pa udeležbe intervenientov ne izključuje.

Pritožnik je vlogo z dne 27.5.1996 naslovil kot "prijava intervencije". V njej je opisal svoj interes, ki ga ima v postopku zavarovanja, ki teče med upnikom in dolžnikom tudi glede nepremičnin, vpisanih v vl. št. 74. k.o. A.. Pritožnik se je skliceval na smiselno uporabo določb pravdnega postopka, ker da ZIP nima ustreznih določb. Te vloge pritožnika po presoji pritožbenega sodišča ni moč šteti za ugovor tretjega v smislu 56. čl. ZIP in nasl., temveč kot izjavo o vstopu v postopek po 2. odst. 206. čl. ZPP ( v zvezi s 244. in 14. čl. ZIP). Tako naslov kot sama vsebina te vloge izključuje presojo, da je pritožnik vložil ugovor tretjega. Zato je po prepričanju pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče ravnalo nepravilno, ko je to vlogo obravnavalo po postopku, ki po ZIP veljajo za ugovor tretjega. S tem je zagrešilo takšno bistveno kršitev določb ZIP in ZPP, ki je vplivala oz. mogla vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijane 3. tč. sklepa (1. odst. 354. čl. ZPP v zvezi s 244. čl. in 14. čl. ZIP), na katero smiselno pravilno opozarja pritožnik.

Pritožnik namreč pravilno opozarja, da prijava intervencije v konkretnem primeru ni bila preuranjena, kar je bil razlog za odločitev v izpodbijani 3. tč. izreka. S tem pa je podan razveljavitveni razlog iz 1. odst. 369. čl. ZPP v zvezi s 244. in 14. čl. ZIP).

Sodišče naj v ponovljenem postopku vlogo pritožnika z dne 27.5.1996 (l.št.10) obravnava kot izjavo o vstopu v postopek glede zavarovanja z nepremičninami, vpisanimi v vl. št. 74 k.o. A. ter pri tem smiselno uporabi določila 206. čl. in nasl. ZPP.

2) Pritožba proti delu prve tč. sklepa sodišča ni dovoljena.

Pritožnik je z zgoraj omenjeno vlogo podal izjavo o vstopu v postopek le glede nepremičnin, vpisanih v vl.št. 74 k.o. A.. Le glede teh nepremičnin je tudi opisal svoj pravni interes. Enako je razbrati iz obravnavane pritožbe. Zato je potrebno šteti, da pritožnik ni podal izjave o vstopu v postopek zavarovanja glede ostalih nepremičnin, na katere se nanaša 1. tč. izpodbijanega sklepa, niti s pritožbo ne, pa čeprav jo je vložil proti celotni 1. tč. izpodbijanega sklepa.

Pritožniku tako ne gre status prijavitelja intervencije glede odločitve o vknjižbi zastavne pravice na poslovnemu prostoru, vpisanemu v vl. št. 471 k.o. S., ki je družbena lastnina v uporabi dolžnika, pri poslovnemu prostoru v izmeri 32 m2, vpisanemu v vl.št. 8 k.o.A., ki je družbena lastnina v uporabi dolžnika, pri vl.št. 228 k.o. L., ki je družbena lastnina v uporabi dolžnika do 106/1000, pri poslovnemu prostoru v izmeri 42 m2, vpisanem v vl.št. 363 k.o. L., ki je družbena lastnina v uporabi dolžnika. V postopku zavarovanja s spredaj omenjenimi nepremičninami pritožnik ni potencialni intervenient. Zato mu ne gre pravica do pritožbe proti temu delu 1. tč. izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje. V tem delu je pritožbeno sodišča pritožbo zavrglo kot nedovoljeno, saj je glede na navedeno potrebno šteti, da jo je vložil nekdo, ki nima pravice do pritožbe (1. in 3. odst. 358. čl. ZPP v zvezi s 244. in 14. čl. ZIP).

3) Odločanje o pritožbi proti 1. tč. izreka, v kateri je odločeno o vknjižbi zastavne pravice pri nepremičninah, vpisanih v vl. št. 74 k.o. A. se pridrži do odločitve sodišča prve stopnje o prijavi intervencije pritožnika.

O pritožbi proti tistemu delu 1. tč. sklepa sodišča prve stopnje, v kateremu je odločeno o vknjižbi zastavne pravice pri poslovnemu prostoru v izmeri 44 m2, vpisanem pri vl.št. 74 k.o. A., pa pritožbeno sodišče ne more odločati predno prvostopenjsko sodišče ne odloči o pritožnikovi "prijavi intervencije" po postopku, ki je predviden za odločanje o izjavi o vstopu v postopek (smiselna uporaba 206. čl. in nasl. ZPP v zvezi s 244. čl. in 14. čl. ZIP). Kajti, šele ko bo odločeno o tem, ali ima pritožnik pravni interes v tem postopku glede vknjižbe zastavne pravice pri poslovnemu prostoru, vpisanemu v vl. št. 74. k.o. A., bo moč presoditi o njegovi pravici do pritožbe proti temu delu odločitve sodišča prve stopnje (prim. 207. čl. in 1. odst. 208. čl. ZPP). V tej fazi postopka, ko še ni bil izpeljan postopek po 207. in nasl. čl. ZPP v zvezi s 244. in 14. čl. ZIP, še ni znano, ali bo imel pravico do pritožbe proti sklepu sodišča, v katerem je odločeno v postopku zavarovanja med upnikom in dolžnikom.

Prvostopenjsko sodišče naj pritožbo V. S. v tem delu ponovno predloži v reševanje pritožbenemu sodišču, ko bo odločilo o prijavi intervencije.