Jedro

Zemljišča, ki so bila podržavljena kot kmetijska zemljišča, je šteti kot nezazidana stavbna zemljišča le v primeru, če so bila že ob podržavljenju v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje opredeljena kot gradbena zemljišča ali pa jim je to namembnost določil predpis, na podlagi katerega so bila podržavljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 19.5.2003. S to je tožena stranka odločila o pritožbi Slovenske Odškodninske družbe d.d., L. ( v nadaljevanju SOD) zoper odločbo Upravne enote M. z dne 21.3.2002, s katero je ta odločila, da se upravičencema M. in A.L. določi odškodnina v vrednosti 179.908,00 DEM v obliki obveznic SOD za podržavljeno nepremičnino s parcelno št. 22, travnik 4. razreda v izmeri 1.6419 ha (točka 1. izreka), da je zavezanec za plačilo odškodnine SOD (točka 2. izreka), ki je obveznice v navedeni višini dolžna izročiti v treh mesecih od pravnomočnosti te odločbe skrbnici za posebne primere K.L. (točka 3. izreka), da se za skrbnico za posebne primere za začasno upravljanje s premoženjem imenuje K.L. (točka 4. izreka) in da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (točka 5. izreka). Tožena stranka je o pritožbi odločila tako, da je spremenila točko 1. izreka, in za podržavljeno parcelo, št. 22 določila odškodnino v obliki obveznic SOD v višini 18.760,35 DEM, v preostalem delu pa ostane prvostopna odločba nespremenjena. Tožena stranka je pritožbi SOD ugodila zaradi nepravilno ugotovljenega statusa zemljišča ob podržavljenju, kar je imelo za posledico zmotno uporabo materialnega prava.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče soglaša s toženo stranko, da je bilo dejansko stanje glede statusa podržavljenja parcele, št. 22 nepravilno ugotovljeno, kar je imelo za posledico nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da v obravnavani zadevi ni sporno, da je bilo podržavljeno zemljišče, ki je predmet tega postopka, to je parcela, št. 22, ob podržavljenju po vrsti rabe travnik, torej kmetijsko zemljišče, sedaj pa ima status stavbnega zemljišča. Po določbi 1. odstavka 44. člena ZDen se vrednost premoženja določi po stanju v času podržavljenja. Po stališču Ustavnega sodišča RS v odločbi, št. U-I-42/93 z dne 15.12.1994 je mogoče spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbno zemljišče v postopku denacionalizacije upoštevati le v primeru, če je bilo zemljišče že ob podržavljenju v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje predvideno za zazidavo ali pa je to namembnost določil predpis, na podlagi katerega je bilo zemljišče podržavljeno. V takem primeru bi se odškodnina za zemljišče določila v skladu z Navodilom o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih nepremičnin, premičnin, podjetij oziroma premoženja (Navodilo, Uradni list RS, št. 23/92, 42/93-odl. US, 65/93-odl. US in 26/00), čeprav je bilo podržavljeno kot kmetijsko zemljišče. Če pa je bilo zemljišče podržavljeno kot kmetijsko zemljišče ali kot gozd, sprememba njegove namembnosti pa v načrtih ali v predpisu ni bila predvidena, pa po oceni Ustavnega sodišča RS ne predstavlja posebne kategorije stavbnega zemljišča, čeprav je bila pozneje njegova namembnost spremenjena. Sodišče se sklicuje na podatke predloženih upravnih spisov, iz katerih izhaja ugotovitev prvostopnega organa, ki med strankama ni sporna, da za podeželje, kamor je spadalo predmetno zemljišče, v času podržavljenja ni bilo načrtov zazidave. Iz podatkov tudi izhaja, da je bilo zemljišče podržavljeno na podlagi Zakona o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in o dodeljevanju zemlje kmetom, torej na podlagi predpisa, s katerim namembnost zemljišč ni bila spremenjena. Na podlagi teh ugotovitev je tudi po presoji sodišča napačen sklep upravnega organa prve stopnje, da statusa zemljišča ob podržavljenju ni mogoče ugotoviti. Tudi po presoji sodišča je glede na ugotovljeno dejansko stanje treba zemljišče parcelo, št. 22 opredeliti kot kmetijsko zemljišče, katastrska kultura travnik in ga vrednotiti na podlagi Odloka.

Tožnika v pritožbi uveljavljata pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Menita, da bi se moral vsaj del parcele vrednotiti kot komunalno opremljeno nezazidano stavbno zemljišče. Načrti, ki bi na spornem zemljišču predvidevali zazidavo res niso obstajali, kar pa ne pomeni, da na zemljišču ni bilo mogoče graditi. Prav to, ali je bila glede na komunalno opremljenost zemljišča mogoča gradnja, pa je bistveno za opredelitev statusa zemljišča. Tako stališče izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča RS. S tem vprašanjem se sodišče ni ukvarjalo in statusa zemljišča ni presojalo glede na komunalno opremljenost zemljišča. Zemljišče je bilo glede na obstoječo infrastrukturo brez dvoma mogoče opremiti brez večjih stroškov.

Obstajala je krajevna cesta, že leta 1945 ali 1946 je bila mogoča napeljava elektrike, kar izhaja iz dopisa E.M. z dne 25. 9. 2000, prav tako je bila mogoča oskrba z vodo iz vodnjaka, ki je bil od spornega zemljišča oddaljen manj kot 50 m, vodovoda pa takrat še ni bilo. Zgrajen je bil šele leta 1970. Predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Tožena stranka, Državni pravobranilec Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa in Slovenska odškodninska družba, d.d., L. kot stranka z interesom v tem upravnem sporu na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno dejansko stanje glede statusa zemljišča ob podržavljenju. Od tega je odvisna uporaba materialnega prava. Če so bila zemljišča ob podržavljenju kmetijska oziroma gozdna zemljišča, je podlaga za vrednotenje Odlok. Če so bila zemljišča ob podržavljenju stavbna zemljišča, in sicer komunalno opremljena zemljišča, ali zemljišča, za katera je po merilih, določenih v 11. členu Navodila šteti, da jih je mogoče komunalno opremiti brez večjih stroškov, je podlaga za vrednotenje Navodilo. Iz določbe 1. odstavka 44. člena ZDen izhaja, da je za status zemljišč odločilno stanje zemljišč ob podržavljenju. Vendar pa, kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča RS, št. I-42/93-15 z dne 15.12.1994, na katero se utemeljeno sklicuje prvostopno sodišče, je kot nezazidana stavbna zemljišča šteti tudi zemljišča, ki so bila sicer po predpisu, na podlagi katerega so bila podržavljena, obravnavana kot kmetijska ali gozdna zemljišča, če so bila že ob podržavljenju v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje opredeljena kot gradbena zemljišča ali pa jim je to namembnost določil predpis, na podlagi katerega so bila podržavljena. Glede na navedeno je torej prav to, ali je bilo sporno zemljišče, ki je bilo sicer podržavljeno kot kmetijsko, kar izhaja iz podatkov spisa, v načrtih stanovanjske ali komunalne gradnje opredeljeno kot gradbeno zemljišče, za odločitev v tej zadevi bistveno. Če bi bilo to v postopku ugotovljeno, bi se zemljišče, čeprav je bilo podržavljeno kot kmetijsko zemljišče, vrednotilo kot stavbno. Ker pa v obravnavanem primeru tako dejansko stanje ni bilo ugotovljeno in ga tožnika niti ne zatrjujeta, nasprotno, v pritožbi sama navajata, da načrtov o zazidljivosti zemljišča ob podržavljenju ni bilo, tudi po presoji pritožbenega sodišča za vrednotenje predmetnega zemljišča kot stavbnega zemljišča na podlagi Navodila ni podlage. Res je sicer Navodilo podlaga za presojo, ali je bilo zemljišče mogoče komunalno opremiti brez večjih stroškov, kar se ugotavlja z uporabo meril, določenih v Navodilu, vendar le, če je predmet denacionalizacije stavbno zemljišče. Tudi nezazidana stavbna zemljišča, ki niso bila komunalno opremljena in ki jih ni bilo mogoče tako opremiti brez večjih stroškov, se namreč vrednotijo kot kmetijska zemljišča. Ne more pa se, kot menita tožnika, z uporabo teh meril spreminjati status zemljišča ob podržavljenju.

Ker glede na navedeno uveljavljeni pritožbeni razlog ni podan, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo razlogov na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.