Jedro

Vezanost na zahtevek pomeni, da sodišče v vsebinskem smislu ne sme odločiti o nečem drugem, kar je stranka zahtevala. Nepotrebno delo sodišča ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo v delu, v katerem tožeča stranka predlaga, da naj sodišče ugotovi, da je toženec motil tožnika v njegovi mirni in dejanski posesti dela stanovanja št. 101, ki se nahaja v 11. nadstropju stanovanjske hiše v Ljubljani in sicer pravice uporabe kabineta s souporabo kuhinje, sanitarij in drugih skupnih prostorov, s tem da je dne 15.2.1995 na vhodnih vratih stanovanja zamenjal spodnjo ključavnico in z njo zaklenil vrata in s tem onemogočil tožniku vstop v stanovanje.

Ugodilo je zahtevku tako, da je odločilo, da je toženec dolžan v 8. dneh vzpostaviti prejšnje stanje, kakršno je bilo pred motitvenim dejanjem, ki ga je toženec storil z zamenjavo spodnje ključavnice na vhodnih vratih stanovanja št. 101 v 11. nadstropju v Ljubljani, tako da odklene spodnjo ključavnico na vhodnih vratih stanovanja in izroči tožniku ključe od navedene ključavnice zaradi nemotenega vstopa v stanovanje in uporabe kabineta s souporabo kuhinje, sanitarij in drugih skupnih prostorov. Tožencu je v bodoče prepovedalo vsa taka in podobna motitvena dejanja kot je bila zamenjava spodnje ključavnice na vhodnih vratih stanovanja št. 101 v 11. nadstropju v Ljubljani, s katerimi bi onemogočil tožniku vstop v stanovanje in njegovo nemoteno uporabo. Odločilo je, da tožena stranka sama nosi svoje stroške.

Ugotovilo je, da je toženec storil motitveno dejanje, hkrati pa je ugotovilo tudi, da ugotovitveni del tožbenega zahtevka ni bistvenega pomena. Zato je ta del zavrglo, v dajatvenem delu pa je vsebino zahtevka zapisalo na drugačen način kot tožeča stranka.

Proti sklepu se pritožuje tožena stranka in sicer proti tistemu delu, s katerim je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno. Sklep izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb postopka, pa tudi zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlaga razveljavitev sklepa in navaja: Sodišče je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka iz 1. odst. 354. čl. ZPP, kajti prisodilo je nekaj drugega, kot je tožeča stranka zahtevala. Sodišče je na zahtevek vezano. V dajatveni zahtevek je poseglo, ko ga je dopolnilo z navedbo stanovanja, nadstropja, ulice in mesta. Ugotovitveni del je sodišče zavrglo, zato je obstoječi del postal nesklepčen. Tega se je sodišče zavedalo in ga je primerno dopolnilo. Tega pa bi ne smelo, ker so zahtevki dispoziciji strank.

To pa je vplivalo na zakonitost sklepa. Drugi očitek je sprejeta dokazna ocena sodišča. Priča E. je točno izpovedala, da se dogodek ni mogel odvijati v mesecu februarju, ampak v januarju 1995. Ključno izpoved priče bi sodišče moralo analizirati in obrazložiti, zakaj tej priči ne verjame.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje ni napravilo nobene bistvene kršitve določb postopka, dejansko stanje je popolno ugotovljeno in tudi materialno pravo je pravilno uporabljeno. Odločitev je zato pravilna. K razlogom izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje glede na pritožbene trditve še dodaja: V 1. odst. 2. čl. ZPP je določeno, da v pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov. Res je torej, da je sodišče na zahtevek vezano. Vezanost pa pomeni, da vsebinsko sodišče ne sme odločiti o nečem drugem, kar je stranka zahtevala. V obravnavanem primeru je vsebina zahtevka, torej tistega, kar je sodišče prve stopnje v zvezi z zahtevkom naložilo tožencu, da mora storiti, ostala ista. Sodišče prve stopnje je to vsebino le zapisalo drugače kot tožeča stranka. S primerjavo obojega je to mogoče ugotoviti. Ko je sodišče prve stopnje ugotovitveni del zavrglo, dajatvenega pa drugače povedalo, je v dajatvenem delu uporabilo del ugotovitvenega, ki ga je sicer zavrglo, predvsem pa si je sodišče prve stopnje naložilo nepotrebno delo. To pomeni, da bi bil rezultat enak kot če bi pustilo zahtevek tako, kot ga je postavila tožeča stranka. V obravnavanem primeru namreč ugotovitveni del tožbe ni imel samostojnega pomena, ampak se je v dajatvenem delu nadaljeval oziroma je bil z dajatvenim povezan. Če je mogoče opredeliti kot kršitev določb ZPP tudi delovanje sodišča, ki je opravljeno po nepotrebnem, pa taka kršitev ni bistvena po določbah 1. odst. 354. čl. ZPP. Na zakonitost in pravilnost sklepa namreč navedeno delovanje ni vplivalo.

Dokazna ocena sodišča prve stopnje je izčrpna in prepričljiva.

Sodišče prve stopnje je povedalo, zakaj je določena izpoved prepričljiva, druga pa ne. Analiziralo je izpoved priče E., ki jo pritožba izpostavlja. Povedalo je tudi, zakaj ta izpoved ni prepričljiva. Ocena njegove izpovedbe je na list. št. 75 oziroma na strani 5. sklepa. Pritožbeno sodišče s tem v celoti soglaša. Tako je bilo torej po vsem povedanem treba pritožbo zavrniti in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (čl. 368 ZPP v zvezi s čl. 380 tč. 2 in čl. 381. istega zakona).