Jedro

Toženec je v svojem predlogu za taksno oprostitev zatrjeval, da mu po plačilu zgoraj navedenih obveznosti, ostane za lastno preživljanje 999,31 EUR (torej več kot je ugotovilo sodišče prve stopnje).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog toženca za oprostitev plačila sodne takse (I. točka izreka). Tožencu je dovolilo obročno odplačilo sodne takse v znesku 509,32 EUR v sedmih zaporednih mesečnih obrokih po 72,76 EUR, ki zapadejo v plačilo 10. v mesecu (II. točka izreka), v primeru zamude je dolžan toženec plačati zakonske zamudne obresti (III. točka izreka). Plačilni nalog Okrajnega sodišča v Mariboru I P 840/2015 z dne 10.4.2019 je razveljavilo (IV. točka izreka).

2. Zoper citirani sklep se je pravočasno laično pritožil toženec iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s tretjim dostavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Poudarja, da živi sam, da njegova povprečna plača znaša 1.578,34 EUR, tako da mu za preživljanje, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, ostane 688,01 EUR. Vendar po predložitvi bančnih izpiskov jasno izhaja, da je strošek mesečnega preživljanja toženca med 900,00 in 1.000,00 EUR mesečno. Prav tako opozarja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo stroškov najemnine za stanovanje v znesku 360,00 EUR mesečno. Glede na navedeno meni, da mu po poplačilu vseh obveznosti ne ostane denarni znesek v višini minimalnega dohodka za eno osebo. Zato smiselno predlaga, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in ga oprosti plačila sodne takse v celoti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z določilom 366. člena ZPP, je sodišče druge stopnje s smiselno uporabo 350. člena ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov, uradni preizkus pa opravilo s prilagojeno uporabo tega določila naravi postopka. Po tako opravljenem preizkusu sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

5. Sodišče druge stopnje po pregledu zadeve ugotavlja, da je tožnik, v prošnji za taksno oprostitev navedel, da iz naslova plače prejema 1.500,00 EUR mesečno, da za preživljanje mld. sina plačuje 600,00 EUR mesečne preživnine in 399,34 EUR kredita, tako da mu ostane 999,31 EUR, od česar je potrebno odbiti še stroške lastnega preživljanja.

6. V skladu z določbo četrtega odstavka 11. člena ZST-1 lahko sodišče pravno osebo delno oprosti plačila taks oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nima sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svojega preživljanja. Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1).

7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo toženčev mesečni dohodek in od njega odštelo preživnino in plačilo kredita ter zaključilo, da tožencu ostane za lastno preživljanje približno 688,01 EUR. Ker toženčev dohodek presega minimalni dohodek določen v 26. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) in tudi dvakratnik le-tega, je pravilno ocenilo, da toženca ni mogoče oprostiti plačila sodne takse. Vendar pa ker tožencu po plačilo preživnine in kredita ostane 688,01 EUR in bi bila s plačilo sodne takse v celoti v enkratnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja, mu je sodišče prve stopnje pravilno, v skladu z določilom drugega odstavka 11. člena ZST-1, naložilo obročno plačilo sodne takse v mesečnem znesku 72,76 EUR.

8. Toženec je v svojem predlogu za taksno oprostitev zatrjeval, da mu po plačilu zgoraj navedenih obveznosti, ostane za lastno preživljanje 999,31 EUR (torej več kot je ugotovilo sodišče prve stopnje). Da ima stroške najema stanovanja v predlogu ni navedel. Gre za pritožbeno novoto, za katere toženec ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ob vložitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse, zato jih sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati, sodišče druge stopnje pa jih pri odločitvi o pritožbi ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člen ZPP).

9. Zaradi navedenega bo po oceni sodišča druge stopnje toženec lahko obročno plačal sodno takso brez ogrožanja svojega preživljanja. Glede na to je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo toženca kot neutemeljeno in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

10. Odločitev o stroških je odpadla, ker niso bili priglašeni.