Jedro

Vožnik vloge (kljub pozivu sodišča) ni popravil, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo na podlagi določil 5. odstavka 108. člena ZPP. Vložnik namreč ni jasno podal trditvene podlage in ni postavil tožbenega zahtevka, tako da bi lahko sodišče vlogo obravnavalo kot tožbo. ZPP v 180. členu določa, da mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera vložnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (105. člen ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep z dne 7. 5. 2014, v katerem je vlogo vložnika, vloženo z dne 20. 2. 2014 zavrglo.

Vložnik zoper navedeni sklep podaja laično pritožbo in navaja, da je kot oškodovanec v omenjeni zadevi prepričan, da se mu je zgodila krivica, ko ga je bivši delodajalec namerno oškodoval. Navaja, da je bil po opravljeni delovni inšpekciji pri toženi stranki poučen, da denarne zahtevke iz naslova plač in prispevkov za ZPIZ lahko uveljavlja pred delovnim sodiščem. Po določbah 206. člena Zakona o delovnih razmerjih terjatve zastarajo v roku 5 let, pri čemer pa se je on upokojil 1. septembra 2010, ko je dopolnil več kot 45 let rednega službovanja v vzgoji in izobraževanju v Srednji šoli kot učitelj. Meni, da je sodnica ponižujoče navedla da gre za nepopolno vlogo in spregledala predložene dokaze, pri čemer bi moralo predmetno zadevo sodišče obravnavati po uradni dolžnosti v skladu s 145. členom ZKP. Sodišču mu neopravičeno grozi z morda neplačano sodno takso.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, pritožbeno sodišče ni ugotovilo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje vložnika pozvalo na popravo vloge prvič 26. 2. 2014 ter po prejemu poprave vloge 27. 3. 2014 ponovno na popravo vloge s sklepom z dne 2. 4. 2014. Sodišče je vložnika tudi poučilo, da v primeru, če vložnik nima pooblaščenca, lahko pri strokovni Službi za brezplačno pravno pomoč vloži prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pisno na predpisanem obrazcu.

Tožnik vloge ni popravil, zato jo je sodišče pravilno zavrglo na podlagi določil 5. odstavka 108. člena ZPP. Vložnik namreč ni jasno podal trditvene podlage in ni postavil tožbenega zahtevka, tako da bi lahko sodišče vlogo obravnavalo kot tožbo. ZPP v 180. členu določa, da mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera vložnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (105. člen ZPP). Pritožbeno sodišče vložniku tudi pojasnjuje, da delovno sodišče ne sodi po določilih Zakona o kazenskem postopku pač pa po določilih Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS 2/2004 s sprem. - ZDSS-1), ki v 19. členu določa, da se v delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe ZPP, če ni s tem zakonom drugače določeno. Ugotoviti je potrebno tudi, da je povsem neutemeljena pritožbena navedba, da je sodnica, ki je reševala zadevo, vložniku ponižujoče navedla, da gre za nepopolno vlogo, saj takšno dikcijo določa ZPP v 108. členu, kjer navaja, da če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da se lahko obravnava, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti. Takšna vloga se torej šteje za nepopolno.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo vložnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 2. točke 365. člena ZPP.