Jedro

Dolžnik ne izpodbija svoje insolventnosti in ne dokazuje, da bi davčni dolg plačal. Prav tako ne dokazuje, da bi imel v Republiki Sloveniji odprt bančni račun oziroma da bi v postopku davčne izvršbe dolg plačal. Tako niti ne izpodbija zakonskih domnev insolventnosti iz druge in tretje alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, s katerimi je upnik utemeljeval njegovo insolventnost in jih je razložilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

Sodišče prve stopnje je presodilo vsa relevantna dejstva in pravilno nad dolžnikom začelo stečajni postopek. Dolžnikovi dolgovi tudi niso nastali zaradi epidemije COVID-19. Iz seznama izvršilnih naslovov izhaja, da le en dolg izvira iz leta 2020, pa še tisti je globa za prekršek, kar nima nikakršne povezave z epidemijo. Dolžnik pa tudi ne pojasni, do kakšne pomoči naj bi bil kot pravna oseba upravičen od države v zvezi z globami za prekrške, za kar niti ni nikakršne podlage. Višje sodišče sicer dopušča možnost, da dolžnik posluje v skladu s svojimi zmožnostmi. Vendar pa to še ne pomeni, da mu zato ni treba poplačevati svojih dolgov. Dolžnik svojih obveznosti že iz leta 2011, ki se terjajo kot davčni dolg, ni plačal, zato je upnik vsekakor smel vložiti predlog za začetek stečajnega postopka, ki mu je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nad dolžnikom začelo stečajni postopek, za upraviteljico imenovalo A. A. in ugotovilo, v kakšni pravnoorganizacijski obliki upraviteljica opravlja svoje naloge in pristojnosti.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da dolžnik sodišču narekuje, da poda vse umike o izbrisu in stečajnem predlogu, saj sodišče v tem primeru neupravičeno in nekorektno deluje v prid upnika, čeprav je bilo obveščeno, da podjetje deluje oz. posluje po svojih zmožnostih. Sodišče naj upnika pouči in spomni na temo „razvoj gospodarstva“, kajti v času COVID-19 je bila gospodarska panoga posledično zelo prizadeta. Dodal je še P.S.: Tisti, ki bi morali dajati denarna nadomestila ter gospodarstvo spodbujati, v tem primeru kot „Upniki, Durs-Furs“ rajši delujejo neupravičeno z namenom stečaja in uničevanja podjetja.

3. Upnica je na pritožbo odgovorila, da ima dolžnik na dan 22.7.2021 za 6.203,70 EUR neporavnanih obveznosti in v zadnjem letu ni bilo plačil. Predloženi seznam izvršilnih naslovov je izvršilni naslov. Dolžnik je še vedno insolventen. Zaradi situacije s COVID-19 država namenja določene pomoči le rednim plačnikom, dolžnikov dolg pa se vleče že od leta 2011. Glede dopisa po elektronski pošti, ki ga je posredovala sodišču, pa je še navedla, da tega dopisa sodišče ne sme upoštevati kot pritožbe, saj ne obsega vseh sestavin pritožbe. Kljub temu se je izjavila o zastaranju, in sicer, da to zaradi več izvršilnih postopkov v letih 2012, 2016 in 2017 ni nastopilo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma višje sodišče pojasnjuje, da je dolžnik 2.7.2021 Državnemu odvetništvu, ki zastopa upnika, poslal elektronsko pošto, ki jo je le-to posredovalo sodišču. Navedeno pisanje ne izpolnjuje pogojev, ki jih za pritožbo predpisuje 4. točka 335. člena v zvezi s tretjim odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se uporablja na podlagi prvega odstavka 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, saj ne vsebuje podpisa pritožnika.

6. V skladu z 231. in 232. členom ZFPPIPP mora upnikov predlog za začetek stečajnega postopka vsebovati opis dejstev in okoliščin, iz katerih verjetno izhaja, da ima terjatev do dolžnika, s plačilom katere dolžnik zamuja več kot dva meseca, in da je dolžnik insolventen. Vse to upnikov predlog vsebuje. V zvezi s trditvami, da naj bi imel dolžnik terjatev do upnika iz naslova vračila DDV v znesku 30.000,00 EUR, kar presega upnikovo terjatev v znesku 6.204,08 EUR, višje sodišče ugotavlja, da dolžnik česa takega ni dokazal in v zvezi s tem niti ni postavil trditev, od kod naj bi njegova terjatev izhajala, s čimer ne more izkazati verjetnosti svoje terjatve. Na drugi strani pa je upnik predložil seznam izvršilnih naslovov, ki na podlagi 145. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 predstavlja izvršilni naslov in več kot verjetno izkazuje upnikovo terjatev. Prav tako je upnik tudi izkazal, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, da dolžnik s plačilom svojih obveznosti zamuja več kot dva meseca. Dolgovi so stari, najstarejša obveznost izvira že iz leta 2011. Kljub temu te terjatve niso zastarale, saj se je upnik trudil za plačilo obveznosti, in sicer v davčnih izvršbah s sklepi z dne 24.5.2012, 19.4.2016 in 20.6.2017. Zato na podlagi 125. In 126. člena ZDavP-2 terjatve niso zastarane.

7. Dolžnik ne izpodbija svoje insolventnosti in ne dokazuje, da bi davčni dolg plačal. Prav tako ne dokazuje, da bi imel v Republiki Sloveniji odprt bančni račun oziroma da bi v postopku davčne izvršbe dolg plačal. Tako niti ne izpodbija zakonskih domnev insolventnosti iz druge in tretje alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, s katerimi je upnik utemeljeval njegovo insolventnost in jih je razložilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

8. S tem je sodišče prve stopnje presodilo vsa relevantna dejstva in pravilno nad dolžnikom začelo stečajni postopek. Dolžnikovi dolgovi tudi niso nastali zaradi epidemije COVID-19. Iz seznama izvršilnih naslovov izhaja, da le en dolg izvira iz leta 2020, pa še tisti je globa za prekršek (kot tudi vsi izvršilni naslovi od številke 13-18 v seznamu izvršilnih naslovov z dne 17.3.2021, ki je bil priložen predlogu za začetek stečajnega postopka), kar nima nikakršne povezave z epidemijo. Dolžnik pa tudi ne pojasni, do kakšne pomoči naj bi bil kot pravna oseba upravičen od države v zvezi z globami za prekrške, za kar niti ni nikakršne podlage. Višje sodišče sicer dopušča možnost, da dolžnik posluje v skladu s svojimi zmožnostmi. Vendar pa to še ne pomeni, da mu zato ni treba poplačevati svojih dolgov. Čim pa že od leta 2011 svojih obveznosti, ki se terjajo kot davčni dolg, ni plačal, je upnik vsekakor smel vložiti predlog za začetek stečajnega postopka, ki mu je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo.

9. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.