Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri presoji pravilnosti sodbe na podlagi pripoznave sodišče presoja le dvoje. Najprej to, ali sta stranki razpolagali z zahtevkom (ugotavlja torej, ali je tožena stranka res podala izjavo o pripoznavi). Edina presoja pravne narave, ki jo sodišče opravi, je, ali ne gre morda za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
II. Tožena stranka sama krije stroške za odgovor na pritožbo.
1. Ta pravda se je začela s tožbo M.Š., razvezane žene tožene stranke, s katero je uveljavljala ugotovitveni zahtevek, da nepremičnine, navedene v zahtevku, spadajo v skupno premoženje, da sta deleža pravdnih strank enaka in da je toženec dolžan izstaviti zemljiškoknjižno listino. Tožena stranka je tak zahtevek pripoznala. Med postopkom je tožnica umrla. Tožnica je imela pooblaščenca, postopek se je nadaljeval z dedičema tožnice. Sodišče je izdalo sodbo na podlagi pripoznave.
2. Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožeča stranka. Sklicuje se na svojo pripravljalno vlogo z dne 12. 2. 2014 in meni, da bi moralo sodišče v izreku sodbe kot tožečo stranko navesti tožnika, ki sta dediča po pokojni tožnici. Napadata tudi odločitev o stroških postopka. Trdita, da sta v prej navedeni pripravljalni vlogi pojasnila razloge in okoliščine, ki so botrovale temu, da je morala pokojna tožnica skupno ustvarjeno premoženje zahtevati v predmetnem postopku. Zato predlagata, naj sodišče sodbo ustrezno spremeni.
3. Pritožba je bila vročena tožencu, ta je nanjo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pri presoji pravilnosti sodbe na podlagi pripoznave (316. člen ZPP (1)) sodišče presoja le dvoje. Najprej to, ali sta stranki razpolagali z zahtevkom (ugotavlja torej, ali je tožena stranka res podala izjavo o pripoznavi). Edina presoja pravne narave, ki jo sodišče opravi, je, ali ne gre morda za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izjavno voljna predpostavke sodbe na podlagi pripoznave podana, negativna predpostavka iz tretjega odstavka 3. člena ZPP pa, nasprotno, ni podana. Za izdajo sodbe na podlagi pripoznave torej ni bilo nobene ovire.
6. Tudi odgovor na vprašanje, ali bi moralo sodišče v izreku odločiti izrecno v korist dedičev, je negativen. Ko je toženec zahtevke pripoznal, so se ob razpolagalnih ravnanjih stranki stekli pogoji za izdajo takšne sodbe, s katero bo odločeno o postavljenih zahtevkih. Pred izdajo sodbe tožeča stranka tudi ni spremenila tožbe. Pripravljalna vloga z 12. 2. 2014 je bila vložena po izdaji sodbe. Dejstvo, da je v izreku odločeno tako, da je kot subjekt skupnega premoženja navedena pokojna prednica obeh tožnikov, ne predstavlja ovire za izdajo sodbe. Takšna odločitev tudi dedičem ničesar ne jemlje. Njihov položaj je popolnoma enak, kakor bi bil, če bi sodišče sodbo na podlagi pripoznave izdalo še za časa pokojničinega življenja. Tudi vknjižila se bosta lahko s kombinacijo te sodbe in sklepa o dedovanju.
7. Tožeča stranka se do izdaje sodbe prav tako ni odzvala na stroškovno zahtevo tožene stranke in ni oporekala njeni trditvi, da povoda za tožbo ni podala. Nasprotovanje stroškovni odločitvi, ki temelji na pravilu iz 157. člena ZPP, zato ni utemeljeno.
8. Ker pritožba ni utemeljena ter niso podani razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave potrdilo. Procesno pooblastilo je podano v 353. členu ZPP.
(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo; ter še poznejše spremembe osnovnega predpisa).