Jedro

Sodišče se v subjektivne ocene strokovne komisije ne more spuščati. Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev v upravnem sporu glede materialno-pravnih in procesnih vprašanj je stroga, pri strokovno tehničnih vprašanjih pa zaradi narave vprašanj, ki niso pravna, zadržana v tem smislu, da se sodišče ne more spuščati v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oz. primerno odločitev. Izpolnjevanje razpisnih kriterijev je treba presojati zadržano, kar pomeni, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje, saj se ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je njena argumentacija očitno nerazumna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo št. 611-54/2012-6 z dne 14. 3. 2013 je Mestna uprava občine A. odločila, da se v obdobju od leta 2013 do leta 2015 ne sprejme v sofinanciranje javni kulturni program tožnika kot predlagatelja.

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je na Javni razpis za izbor javnih kulturnih programov v obdobju od 2013 do 2015, ki jih bo sofinancirala občina A. (Uradni list št. 80/2012) za področje B/glasbene umetnosti prispelo 26 vlog predlagateljev. V postopku je bilo ugotovljeno, da je vloga tožnika popolna in pravočasna ter da predlagatelj izpolnjuje splošne in posebne pogoje razpisa. Pojasnjeno je, da je strokovna služba občine A. (v nadaljevanju občina A.) podala mnenje k prispeli vlogi z vidika uresničevanja ciljev razpisa. Strokovna komisija za področje glasbenih umetnosti (v nadaljevanju strokovna komisija) je skladno s 119. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK) in 11. členom Pravilnika o izvedbi javnega poziva ali razpisa (v nadaljevanju Pravilnik) izvedla strokovno presojo in ocenjevanje popolnih vlog ter ovrednotila vlogo. Nadalje so navedeni posamezni kriteriji ter število možnih in število doseženih točk ter pojasnjeno, da so bili glede na Javni razpis izbrani tisti programi predlagateljev, ki so v postopku ocenjevanja prejeli najmanj 81 točk. Višina odobrenih sredstev za program je odvisna od skupne višine prejetih točk za posamezni program, pri čemer med izbranimi programi predlagateljev ni primerljivosti glede višine odobrenih sredstev v sorazmerju z višino prejetih točk. Občina A. bo v obdobju od 2013 do 2015 sofinanciral na področju glasbenih umetnosti največ deset (10) kulturnih programov. Ker je tožnikov program prejel skupno 55 točk, se ne sprejme v sofinanciranje. Nato je povzeta ugotovitev strokovne komisije in strokovne službe.

Tožena stranka pojasni, da se je tožnik skladno s 13. členom Pravilnika pisno izjasnil o predlogu strokovne komisije in strokovne službe in je poslal tri ločene izjave, ki jih povzema. Po tem, ko je strokovna komisija ponovno pregledala vlogo in preverila tožnikove navedbe poudari, da so bila sredstva za programe dodeljena na podlagi prejetega števila točk, obsega programa, celotne vrednosti programa, zaprošenih sredstev in razpoložljivih proračunskih sredstev občine A. za sofinanciranje javnih kulturnih programov in kulturnih projektov nevladnih organizacij in posameznikov. Točke so bile dodeljene na podlagi korektno in celovito izpolnjene prijave, komisija pa je programe točkovala glede na podatke v prijavi. V primeru tožnika je bila vloga nenatančno in nepopolno izpolnjena in bi bilo vsako drugačno točkovanje neustrezno in nekorektno do ostalih kandidatov. Komisija je ponovno pretehtala svojo odločitev in ni našla nobenih novih dejstev, ki bi vodila k spremembi odločitve.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in jo izpodbija z laično tožbo. Meni, da strokovna komisija, ki je opravila ocenjevanje in vrednotenje vlog, tega ni ustrezno obrazložila v smislu določb iz 12. člena Pravilnika, po katerih mora poročilo o ocenjevanju vlog vsebovati tudi obrazložitev vsebinskih razlogov za predlagano odobritev ali zavrnitev posameznega programa ali projekta. Zgolj navedba števila doseženih točk ni dovolj, saj izvajalec ni seznanjen, zakaj mu je bilo po posameznem ocenjevalnem kriteriju določeno število točk dodeljeno. Kot primer navaja vsebinski sklop „kakovost in izvedljivost programa“, kjer je tožnikov program pri aktualnosti ter izvirnosti programskega koncepta ob 10 točkah kot najvišji oceni, prejel le 3 točke. Meni, da ta odločitev ni obrazložena, prav tako pa tudi niso vnaprej določeni kriteriji za posamezno število točk in pri tako zastavljenem ocenjevanju objektivnost ni zagotovljena. Ker dosežene točke ne vsebujejo obrazložitve, posledično tožniku ni znano, zakaj mu ni bilo dodeljeno maksimalno število točk in na ta način težko oporeka točkovanju. Sicer pa je tudi v 13. členu Pravilnika določeno, da je v končnem predlogu komisije potrebno navesti končno strokovno oceno z vsebinsko utemeljitvijo ocene.

Pojasnjuje, da Društvo A. že 19 let deluje v javnem interesu na področju kulture v RS pri promociji mlade, srednje in starejše generacije slovenske jazzovske ustvarjalnosti in slovenske literature in opisuje svoje uspehe in realizacijo projektov od leta 1994 dalje. Zaradi navedenega meni, da je odločitev sporna in ni skladna s kulturno politiko v glavnem mestu in širše. Ne razume, kako je mogoče, da se po 12-tih letih rednega subvencioniranja programa zdaj to ukinja, čeprav se programska shema, razen vsakoletne programske obogatitve, ni spremenila in bi tudi v obdobju 2013-2015 ostala praktično ista. V prijavi je bilo navedeno, da tožnik v letu 2014 praznuje 20. obletnico delovanja, a to očitno ne zadošča. Meni še, da je dogajanje v Ljubljani na področju kulture v zadnjih letih zaskrbljujoče. Sodišču smiselno predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka je vložila odgovor na tožbo v katerem prereka navedbe tožeče stranke in vztraja pri odločitvi. Postopek Javnega razpisa za dodelitev sredstev je vodila tri članska razpisna komisija, ki jo je imenoval župan občine A. Meni, da je komunikacija s strani tožeče stranke napisana neresno in mestoma žaljivo. Edini argument tožeče stranke je, da ji pripada sofinanciranje iz javnih sredstev. Argumenti za zavrnitev vloge pa so razvidni iz izpodbijane odločbe in se tožena stranka nanje sklicuje. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožeča stranka v nadaljnji vlogi prereka navedbe tožene stranke, zlasti glede pomena četrtega odstavka 3.2 točke Javnega razpisa in dodatno pojasnjuje svoja stališča. Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, ker dejstva, pomembna za odločitev v zadevi, med strankama niso sporna (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je v obravnavnem primeru kandidirala na Javnem razpisu za izbor javnih kulturnih programov v obdobju od 2013 do 2015, ki jih bo sofinancirala občina A. (v nadaljevanju Javni razpis), in sicer za področje B/glasbene umetnosti. Navedeni Javni razpis ima pravno podlago v določbah ZUJIK in Pravilniku ter še Statutu občine A., kot je to navedla že tožena stranka. Tožeča stranka v tožbi in v pripravljalni vlogi uveljavlja ugovor, da je odločitev, s katero njeni njeni vlogi ni bilo ugodeno in posledično ni upravičena do finančnih sredstev, nezakonita (tudi) zaradi nepravilno izvedenega ocenjevanja in nezadostne obrazložitve odločbe. V zvezi z ugovori glede izvedbe ocenjevanja sodišče meni, da je bil, glede na podatke upravnih spisov, postopek ocenjevanja skladen s pogoji Javnega razpisa, zato sodišče tožbene očitke, da neupravičeno ni prejel večjega števila točk, kot neutemeljene zavrača. Sodišče se namreč v subjektivne ocene strokovne komisije ne more spuščati. Glede na specifično pravno naravo sofinanciranja iz javnih sredstev na podlagi javnega razpisa in njenih učinkov na sodno varstvo v upravnem sporu, gre po že uveljavljeni upravno sodni praksi (npr. sodba tega sodišča opr. št. U 1104/2003-24 z dne 14. 12. 2005) za specifičen tip upravnega spora, kjer se mora upoštevati načelo enakih možnosti zainteresiranih udeležencev, da konkurirajo za javna sredstva. Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev v upravnem sporu glede materialno-pravnih in procesnih vprašanj je stroga, pri strokovno tehničnih vprašanjih pa zaradi narave vprašanj, ki niso pravna, zadržana v tem smislu, da se sodišče ne more spuščati v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oz. primerno odločitev. Izpolnjevanje razpisnih kriterijev je v tem smislu treba presojati zadržano, kar pomeni, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje, saj se ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. To pomeni, da sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je njena argumentacija očitno nerazumna (prim. sodbe Upravnega sodišča RS U 1104/2005 z dne 14. 12. 2005 in I U 1724/2009 z dne 14. 4. 2011).

Kot izhaja iz določb ZUJIK (114. do 120. člen), Pravilnika ter besedila Javnega razpisa in razpisne dokumentacije, se strokovna presoja na razpis prijavljenih kulturnih projektov in nato izbor projektov opravi na podlagi vlog predlagateljev - prijav na razpis s priloženo dokumentacijo. V Javnem razpisu so v točkah 8 - Splošni razpisni kriteriji in 9 - Posebni razpisni kriteriji dovolj podrobno navedeni elementi, po katerih bodo vloge kandidatov ocenjene. Po presoji sodišča pa ob na tak način determiniranem načinu točkovanja tudi ni potrebe, da se dodaja še posebna obrazložitev dodeljene ocene. Ocenjevanje je, glede na določbe Pravilnika (11. in 12. člen) naloga za to imenovane strokovne komisije. Predlagatelj pa nosi breme, da svojo vlogo konkretizirano in dovolj izčrpno utemelji ter navede svoje programe na tak način, da bo razvidno v kolikšni meri na razpis prijavljena vloga zadosti posameznim v naprej določenim razpisnim kriterijem. To velja še toliko bolj ob dejstvu, da so sredstva za financiranje projektov, prijavljenih na javni razpis omejena, izberejo pa se tisti projekti, ki v postopku izbire prejmejo večje število točki (10. točka Javnega razpisa).

V obravnavnem primeru je doseženo število točk, ki jih je prejela tožeča stranka (55) mogoče preizkusiti, saj je razvidno tako iz ocenjevalnega lista kot tudi iz izpodbijane odločbe. To pa pomeni, da vlogi tožeče stranke pravilno ni bilo ugodeno, saj iz Javnega razpisa izhaja, da bodo izbrani tisti programi predlagateljev, ki bodo v postopku ocenjevanja na podlagi splošnih in posebnih kriterijev prejeli najmanj 81 točk. Sodišče ob tem ponavlja, da gre pri postopku javnega razpisa za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Uspeh na razpisu je za posameznega prijavljenega odvisen od več dejavnikov, zlasti pa, kot je bilo tudi v tem primeru, od tega, koliko točk bodo v postopku ocenjevanja na podlagi splošnih in posebnih kriterijev prejeli. To, da se zagotovi enako obravnavanje vseh prijavljenih na razpisu pa nikakor še ne pomeni, da bo vsak od prijavljenih na razpis s svojo vlogo oziroma projektom na razpisu tudi uspel oziroma pridobil sredstva in tudi ne, da bodo sredstva posameznemu kandidatu dodeljena že zaradi tega, ker so mu bila dodeljena že v preteklih letih. Glede na posebnost postopka javnega razpisa je tudi po presoji sodišča v pristojnosti (določene) strokovne komisije, da ovrednoti projekte vseh prijavljenih na javni razpis po vnaprej predpisanih kriterijih, kar pa je bilo v obravnavanem primeru tudi storjeno. Sodišče sicer nima pomislekov glede tega, da ima tožnik pomembno vlogo pri predstavljanju jazzovske glasbene zvrsti v Ljubljani ter lahko veliko prispeva tudi k izobraževanju občinstva in mladih glasbenikov za to vrsto glasbe, kot je navedla tudi že tožena stranka. Vendar pa zgolj ta ugotovitev in nesporno dolgoletno uspešno delovanje glede na vse zgoraj navedeno za uspeh na obravnavanem Javnem razpisu ne zadostuje.

Glede na navedeno je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in zakonita in ima oporo v predpisih, ki jih v njej navaja tožena stranka. Sodišče tudi ni našlo kršitev zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.