U-I-113/01

17. 6. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Ane Skobir iz Podgorja na seji dne 17. junija 2003

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega v letih od 1990 do 1998, ter družbenega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje od leta 1986 do leta 1990, dopolnjenega v letih 1990 do 1998, za območje Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 93/99) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica izpodbija Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega v letih od 1990 do 1998, ter družbenega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje od leta 1986 do leta 1990, dopolnjenega v letih 1990 do 1998, za območje Mestne občine Slovenj Gradec (v nadaljevanju Prostorski plan) v delu, ki se nanaša na spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča parc. št. 2099/1 k.o. Podgorje. Pobudnica navaja, da je lastnica parc. št. 2099/1 k.o. Podgorje in je pri Mestni občini vložila zahtevo za spremembo namembnosti te parcele iz kmetijskega zemljišča v stavbno zemljišče. Njena parcela naj bi se nahajala med parcelama parc. št. 2095 in 2100 k.o. Podgorje, ki naj bi bili z izpodbijanim aktom prekategorizirani v stavbni zemljišči. Vse tri parcele, ki se nahajajo na istem kmetijskem območju in naj bi predstavljale zaokroženo celoto, naj ne bi bile obravnavane po enakih kriterijih, zato naj bi bil Prostorski plan v nasprotju s 14. členom Ustave, ki zagotavlja vsakomur enakost pred zakonom. Na tem območju naj bi se nahajala tudi druga stavbna zemljišča in bi vključitev njene parcele pomenilo le zaokrožitev zaselka. Pobudnica navaja, da je Prostorski plan tudi v nasprotju z 49. in s 50. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 18/84 in nasl. - v nadaljevanju ZUreP), saj ni bil predložen Vladi v potrditev glede usklajenosti z obveznimi prostorskimi sestavinami planskih aktov države.

2.Mestna občina v odgovoru navaja, da je bil Prostorski plan sprejet po postopku, ki ga določa Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/84 in nasl. - v nadaljevanju ZUN). Osnutek Prostorskega plana naj bi bil javno razgrnjen 30 dni. V času javne razgrnitve naj bi bila organizirana javna obravnava dne 21. 10. 1998 v prostorih kulturnega doma Podgorje. Vse pripombe v času javne razgrnitve, vključno s pripombami Odbora za kmetijstvo, naj bi poslali izdelovalcu Prostorskega plana dne 11. 11. 1998, naj jih strokovno obdela. Pobudnica naj bi dne 3. 2. 1999, že po zaključeni javni razgrnitvi, na Oddelku za urejanje prostora in varstvo okolja Mestne občine vložila ustno zahtevo za spremembo namembnosti njene parcele. Takrat naj bi bil Prostorski plan že v sklepni fazi, saj so potekli že vsi roki za posredovanje pripomb. Mestna občina navaja, da je vsem občanom pod enakimi pogoji omogočila uveljavljanje posamičnih interesov, ni pa mogla upoštevati zahteve pobudnice po drugačni obravnavi, saj bi to pomenilo neenako obravnavanje v postopku. Vloga pobudnice bo obravnavana pri naslednji spremembi Prostorskega plana.

Izpodbijani akt naj bi bil predložen Uradu Republike Slovenije za prostorsko planiranje (v nadaljevanju Urad) dne 20. 5. 1999. Ker Vlada Mestno občino v 45 dneh ni obvestila o ugotovitvi neskladij, je Svet mestne občine dne 6. 10. 1999 Prostorski plan sprejel.

3.Pojasnila je poslal Urad, ki navaja, da je dne 20. 5. 1999 prejel vlogo Mestne občine za ugotovitev usklajenosti Prostorskega plana z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije. Urad je pristojen za pripravo strokovnega mnenja in predloga sklepa Vladi, zato je vlogo poslal pristojnim ministrstvom. Večina ministrstev je mnenje poslala v roku, Ministrstvo za kmetijstvo pa šele 31. 1. 2000. Ker svojega mnenja ni dalo v roku, Urad pa ni pristojen za presojo usklajenosti na področju varstva kmetijskih zemljišč, ni pripravil strokovnega mnenja za Vlado, zato Vlada ni sprejela sklepa o ugotovitvi usklajenosti Prostorskega plana z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije.

B.

4.V skladu z drugim odstavkom 162. člena Ustave lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Drugi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) določa, da je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji (tako npr. v sklepu št. U-I-18/98 z dne 19. 4. 2001, Uradni list RS, št. 37/01, OdlUS X, 76) mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudničinemu predlogu mora privesti do izboljšanja njenega pravnega položaja.

Pobudnica je sicer lastnica parc. št. 2099/1 k.o. Podgorje, ki je z izpodbijanim aktom opredeljeno kot kmetijsko zemljišče.

Pobudnica očita, da v Prostorskem planu njeno zemljišče ni opredeljeno kot stavbno zemljišče ter da izpodbijani akt ni bil predložen Vladi, da bi ugotovila usklajenost z obveznimi izhodišči državnih planov.

5.V pristojnosti Sveta mestne občine je, da v prostorskih sestavinah srednjeročnega družbenega plana določi območja stavbnih zemljišč, na katerih se bodo gradila, širila ali prenavljala naselja oziroma izvajala druga gradnja. Prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana morajo biti v skladu z prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana, ki določa zasnovo namenske rabe in z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije. Z morebitno razveljavitvijo Prostorskega plana, se pobudničin pravni položaj ne bi v ničemer izboljšal. Razveljavitev bi pomenila samo to, da bi tudi druge parcele spet postale kmetijska zemljišča. Ker pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje Prostorskega plana, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

C.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednice dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Namestnik predsednice

dr. Janez Čebulj