Jedro

I. Kolikor tožnik svoji takratni pooblaščenki in sindikatu, kot zastopniku pri uveljavljanju terjatev iz naslova premalo izplačanih plač očita premajhno skrbnost, je to lahko le predmet notranjega razmerja med tožnikom in njegovima pooblaščencema in na veljavnost sporne poravnave v razmerju med tožnikom in toženo stranko ne more vplivati.

II. V primeru spora in negotovosti v obligacijskem razmerju zakonodajalec z ureditvijo poravnave zavestno daje prednost sporazumevanju in sklenitvi poravnave pred siceršnjim obligacijskim načelom enake vrednosti dajatev.

III. Delavec lahko razpolaga s svojo že zapadlo plačo oz. delom plače, saj zakon pravico razpolaganja z osebnim dohodkom oz. plačo izrecno podeljuje celo mladoletniku, ki je dopolnil 15 let in je zaposlen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je kot neutemeljen zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, v katerem je zahteval razveljavitev izvensodne poravnave, ki jo je dne 20.4.1999 podpisal s toženo stranko in na podlage katere mu je tožena stranka iz naslova premalo izplačanih plač v obdobju od 1.11.1991 do 31.12.1992 izplačala 529.515,00 SIT. Hkrati je zavrnilo tudi zahtevek za plačilo 2,566.835,60 SIT, ki naj bi predstavljal glavnico premalo izplačanih plač v navedenem obdobju skupaj z obračunanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, zapadlimi do 23.8.2001, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega datuma dalje. Ugotovilo je, da sporna poravnava ni bila nezakonita, oziroma da niso bili podani zakonski razlogi za njeno razveljavitev.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je, da sporna poravnava ni imela značaja oderuške pogodbe in da njen podpis s strani tožnika ni bil obremenjen s pravno upoštevnimi napakami volje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava v skladu s 3. točko 1. odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04). Navaja, da sodišče ni upoštevalo, da je tožnik svoje interese pri toženi stranki uveljavljal preko sindikata, ki mu je upravičeno zaupal. S sodelovanjem sindikata je bila pooblaščena odvetnica, ki so ji delavci formalno sicer podpisali pooblastilo, dejansko pa jih je zastopala v sodelovanju s sindikatom. Ker sindikat in pooblaščena odvetnica pri pripravi sporne poravnave nista ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka v smislu 2. odstavka 18. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR - Ur. l. SFRJ, št. 29/78 - 57/89), je tožniku nastala škoda, saj je poravnavo podpisal v trdnem prepričanju, da so razčiščene vse pomembne okoliščine in da ne bo oškodovan. Tožnik in sodelavci za dejansko višino neizplačanih plač skupaj z zapadlimi zamudnimi obrestmi niso vedeli ter jih odvetnica in sindikat nanjo nista opozorila, tako da te vrednosti ob podpisu poravnave ni mogel primerjati z zneskom iz pripravljene poravnave.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

V skladu s 371. členom ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

Revizijske navedbe, da naj bi bil tožnik pri podpisu sporne poravnave zaveden glede dejanske vrednosti terjatve, ki je bila predmet poravnave, in da naj bi ga zavedla sindikat ter njegova pooblaščenka, ki sta ga zastopala pri uveljavljanju te terjatve, v sporu s toženo stranko ne morejo biti pravno pomembne. Kolikor tožnik svoji takratni pooblaščenki in sindikatu, kot zastopniku pri uveljavljanju terjatev iz naslova neizplačanih razlik plač, očita premajhno skrbnost v smislu določb 2. odstavka 18. člena takrat veljavnega ZOR, je to lahko le predmet notranjega razmerja med tožnikom in njegovima pooblaščencema in na veljavnost sporne poravnave v razmerju med tožnikom in toženo stranko ne more vplivati. Hkrati sodišče ugotavlja, da razmerje med tožnikom in njegovim takratnim zastopnikom ter pooblaščenko ni bilo predmet tega spora.

Ob preizkusu uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti sodišče poudarja, da je v skladu s 1089. členom ZOR bistvo pogodbe o poravnavi prekinitev spora oziroma odprava negotovosti v obveznostnem razmerju z določitvijo vzajemnih pravic in obveznosti ob obojestranskem popuščanju (z vzajemnimi popustitvami). Glede na takšno opredelitev poravnave je ZOR v 1094. členu izrecno določil, da se zaradi čezmernega prikrajšanja razveljavitev poravnave ne more zahtevati. Vsebinsko enako opredeljuje poravnavo v 1050. členu sedaj veljavni Obligacijski zakonik (OZ - Ur. l. RS, št. 83/01), ki v 1055. členu prav tako izrecno izključuje možnost izpodbijanja poravnave zaradi čezmernega prikrajšanja. V primeru spora in negotovosti v obligacijskem razmerju zakonodajalec na tak način zavestno daje prednost sporazumevanju in sklenitvi poravnave pred siceršnjim obligacijskim načelom enake vrednosti dajatve (15. člen ZOR oziroma 8. člen OZ).

V skladu s 1092. členom ZOR je lahko predmet poravnave vsaka pravica, s katero lahko kdo razpolaga, s tem da je v skladu s 1091. členom ZOR za sklenitev poravnave potrebna sposobnost razpolagati s to pravico. Delavec vsekakor lahko razpolaga s svojo že zapadlo plačo ali delom plače, saj Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR - UPB1 - Ur. l. RS, št. 69/04) pravico razpolagati s svojim osebnim dohodkom oziroma plačo izrecno podeljuje celo mladoletniku, ki je dopolnil 15 let in je zaposlen (mladoletnemu delavcu). Tako tudi s teh vidikov ni bilo pravne podlage za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti sporne poravnave.

Do razveljavitve sporne poravnave iz razlogov po 141. členu ZOR z vidika oderuške pogodbe in zaradi napak volje, predvsem z vidika bistvene zmote v smislu 61. člena ZOR in prevare v smislu 65. člena ZOR, sta se obširno opredelili že nižji sodišči in revizijsko sodišče njune zaključke v celoti sprejema.

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.