Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep II Ip 1741/2014

ECLI:SI:VSLJ:2014:II.IP.1741.2014 Izvršilni oddelek

seznam dolžnikovega premoženja denarna kazen predlog upnika za izrek denarne kazni diskrecija sodišča
Višje sodišče v Ljubljani
9. julij 2014
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Odločitev o (ne)uporabi instrumenta denarne kazni po 31. v zvezi s 33. členom ZIZ je v diskreciji sodišča in upnik nima pravice zahtevati izreka denarne kazni dolžniku. Vendar pa ZIZ ne določa, da je vloga upnika, v kateri sodišču predlaga, da denarno kaznuje dolžnika, nedovoljena, zato mora sodišče o njej odločiti vsebinsko.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog upnice za denarno kaznovanje dolžnika in zakonitega zastopnika dolžnika.

2. Zoper sklep je vložila upnica po pooblaščencih pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, kršitve ustavnih pravic iz 22., 23. in 33. člena Ustave RS ter kršitve 6. in 13. člena EKČP. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. Odločitev in utemeljitev sodišča o zavrženju upnikovega predloga za denarno kaznovanje dolžnika njegovega zakonitega zastopnika je materialno pravno zmotna. Izvršilni postopek se uvede na predlog upnika (2. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Samo denarno kaznovanje je res predmet razmerja med sodiščem in dolžnikom, potrebno je upoštevati tudi namen vzpostavitve tega razmerja, to je v interesu uspešne izvedbe izvršilnega postopka. Sodišče zato nima popolne diskrecije pri zavrnitvi upnikove zahteve, da se dolžnika kaznuje, zavrnitev utemeljene zahteve upnika brez razumnih razlogov bi predstavljala zlorabo sodne oblasti in poseg v ustavno pravico upnika do učinkovitega sodnega varstva (23. člen Ustave RS in 13. člen EKČP). Ustava prepoveduje le samovoljen odstop od ustaljene sodne prakse.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo višjemu sodišču predlaga, da jo zavrne in potrdi izpodbijani sklep. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

4. Višje sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom v nadaljevanju ZIZ.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog upnice za denarno kaznovanje dolžnika in njegovega zakonitega zastopnika zavrglo iz formalnih razlogov, ne da bi o predlogu vsebinsko odločilo. V obrazložitvi sklepa je sodišče navedlo, da predlog upnice za denarno kaznovanje dolžnika in njegovega zakonitega zastopnika ni dovoljen.

7. Višje sodišče pritrjuje navedbam prvostopenjskega sodišča v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da je odločitev o (ne)uporabi instrumenta denarne kazni po 31. v zvezi s 33. členom ZIZ v diskreciji sodišča in da upnik nima pravice zahtevati izreka denarne kazni dolžniku. Vendar pa ZIZ niti v navedenih določbah, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje niti v drugih določbah ne določa, da je vloga upnika, v kateri sodišču predlaga, da denarno kaznuje dolžnika, nedovoljena. Sodišče zato nima zakonske podlage, da o upnikovi vlogi, s katero predlaga denarno kaznovanje dolžnika, odloči zgolj iz formalnih razlogov in jo kot nedovoljeno zavrže, ampak mora o njej odločiti vsebinsko.

8. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sicer sodišče prve stopnje navedlo poleg formalnih razlogov za zavrženje predloga kot nedovoljenega tudi razloge za zavrnitev predloga kot neutemeljenega, vendar presoja višje sodišče v tem pritožbenem postopku zgolj pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, navedene v izreku izpodbijanega sklepa (ki edini postane pravnomočen), to je pravilnost odločitve o zavrženju predloga.

9. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi, razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem naj sodišče prve stopnje vsebinsko odloči o predlogu upnice za denarno kaznovanje dolžnika in njegovega zakonitega zastopnika.

10. Ker je višje sodišče razveljavilo sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, je pridržalo odločitev o stroških pritožbenega postopka za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia