Jedro

Dedno nevrednost je potrebno ugotavljati v pravdnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo zapuščinski postopek po pokojni M. G. in dediče F. G., E. G., A. G., T. H., M. S., V. G., J. G. in M. G. napotilo na pravdo zaradi ugotovitve, da je oporočni dedič A. A. dedno nevreden.

2. Sklep izpodbija z laično pritožbo eden od zagovornikov dedičev M. G., ki v obsežni pritožbi navaja, zakaj bi o vprašanju dedne nevrednosti A. A. moralo odločiti sodišče v zapuščinskem postopku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Skladno z določilom 210. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. Tako ravna sodišče med drugim, če so sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost razlogov za dedno nevrednost. 5. Dedič M. G. je na zapuščinski obravnavi vztrajal, da je oporočni in zakoniti dedič A. A. dedno nevreden, ker je hranil in sodišču kasneje predložil ponarejeno oporoko zapustnice. Da podpis na oporoki ni pristen, je bilo ugotovljeno tudi v pravdnem postopku.

6. A. A. je med zapuščinskim postopkom umrl, njegove zakonite dedinje pa so nasprotovale očitkom zakonitih dedičev, da je dedno nevreden. Dedno nevrednost pa je, kot je že bilo navedeno, na podlagi 4. točke drugega odstavka 210. člena ZD potrebno ugotavljati v pravdnem postopku. Zato je odločitev sodišča, ki je skladno z določilom 210. člena ZD prekinilo zapuščinski postopek in na pravdo napotilo dediče, ki so uveljavljali dedno nevrednost A. A., pravilna.

7. Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, prav tako tudi ne razlogi na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).