Jedro

Sodišče je ugotovilo, da sta tožnika (edina) lastnika tega zasebnega namakalnega sistema in da vloge za njegovo ukinitev nista podala. Kot že rečeno se namreč po določbi druge alineje osmega odstavka 94. člena ZKZ zasebni namakalni sistem lahko ukine le na podlagi vloge lastnika tega namakalnega sistema, ki ji je treba priložiti tudi izjavo tega lastnika (četrta alineja desetega odstavka 94. člena ZKZ). Ker je torej nesporno, da tožnika kot lastnika citiranega zasebnega namakalnega sistema vloge za njegovo ukinitev nista podala, tudi ni (bilo) podlage za izdajo izpodbijane odločbe o njegovi ukinitvi.

Izrek

I. Tožbi se ugodi ter se odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 3313-17/2019/680 z 20. 5. 2019 odpravi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 612,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (toženka) je z izpodbijano odločbo ukinilo zasebni namakalni sistem v Katastru melioracijskih sistemov in naprav s šifro 47081, _Namakalni sistem A._, na zemljiščih s parc. št. 182/1, 182/2, 183/1, 243/1, 243/2, 245 in 246, vse k. o. ... (1. točka izreka), ter odločilo, da v postopku stroški niso nastali (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je B. B., v tem upravnem sporu stranka z interesom, 16. 5. 2019 podal vlogo za ukinitev navedenega zasebnega namakalnega sistema z obrazložitvijo, da ta v naravi ne obstaja. Toženka pa je z vpogledom v elektronsko zemljiško knjigo ugotovila, da sta lastnika citiranih nepremičnin, na katerih se nahaja citirani zasebni namakalni sistem, tožnika. V obrazložitvi se sklicuje na določbe osmega in desetega odstavka 94. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) ter 44. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in navaja, da se v obravnavanem primeru izpodbijana odločba vroči vsem lastnikom navedenih zemljišč.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

3. Tožnika se z izpodbijano odločbo ne strinjata in vlagata tožbo, v kateri navajata, da je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka, ker je v postopku izdaje izpodbijane odločbe sodeloval B. B., ki ni mogel biti stranka. V skladu z določbami osmega odstavka 94. člena ZKZ se namreč lahko zasebni namakalni sistem med drugim ukine, če se z ukinitvijo strinja lastnik zasebnega namakalnega sistema. V skladu z določbami desetega odstavka 94. člena ZKZ pa o ukinitvi zasebnega namakalnega sistema odloča ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, na podlagi vloge lastnika namakalnega sistema, ki ji je med drugim treba priložiti tudi izjavo lastnika zasebnega namakalnega sistema. B. B. pa ni lastnik tega zasebnega namakalnega sistema, temveč sta njegova lastnika tožnika, ki pa vloge za njegovo ukinitev nista nikoli podala, niti za to nista pooblastila B. B. Dalje navajata, da sta za ukinitev citiranega zasebnega namakalnega sistema, s katero se ne strinjata, izvedela šele z vročitvijo izpodbijane odločbe. Nikoli tudi nista podala izjave iz druge alineje osmega odstavka 94. člena ZKZ (pravilno: četrte alineje desetega odstavka 94. člena ZKZ; opomba sodišča), zato je bila vloga B. B. že po naravi stvari nepopolna. Poudarjata tudi, da ju toženka kot lastnikov tega zasebnega namakalnega sistema ni nikoli obvestila o uvedbi postopka njegove ukinitve, zato je po njuni oceni kršila določbe 44. in 9. člena ZUP. Prav tako menita, da je toženka že s samim sprejemom vloge B. B. za ukinitev tega zasebnega namakalnega sistema kršila določbe ZUP in nezakonito posegla v njuno zasebno lastnino. Z vsem navedenim pa je po njunem mnenju kršila tudi njuno pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave Republike Slovenije (URS).

4. Sodišču po spremembi tožbenega predloga na naroku za glavno obravnavo 11. 5. 2021 predlagata, naj izpodbijano odločbo odpravi ter odloči, da ta zasebni namakalni sistem ostane vpisan v Katastru melioracijskih sistemov in naprav, oziroma podrejeno, naj zadevo vrne toženki v ponovni postopek. Hkrati zahtevata povrnitev njunih stroškov postopka.

5. Toženka v odgovoru na tožbo v bistvenem navaja, da se je leta 2019 odločila, da vse lastnike zemljišč na območju posameznih zasebnih namakalnih sistemov in lastnike GERK-ov na območju teh sistemov pozove, da ji posredujejo podatke o stanju teh namakalnih sistemov. Na podlagi njihovega odziva jih je pozvala, da ji sporočijo, ali želijo, da obravnavani namakalni sistem ukine. Glede na odziv lastnikov zemljišč je na podlagi izkazanega interesa po ukinitvi izdala izpodbijano odločbo. Dalje navaja, da če tožnika izkažeta, da sta lastnika tega namakalnega sistema in da imata v skladu z ZKZ pridobljeno odločbo o uvedbi namakanja, bo sistem ponovno vnesla v aplikacijo in ohranila njegove pridobljene statuse.

6. Stranka z interesom B. B. odgovora na tožbo ni podala.

7. Tožnika v pripravljalni vlogi s 26. 8. 2019 dodatno navajata, da ju toženka kot lastnikov citiranih zemljišč, na katerih leži njun zasebni namakalni sistem, ni nikoli pozvala k posredovanju podatkov o njegovem stanju in posledično ni razpolagala z njunim odzivom. Dalje navajata, da toženka k odgovoru na tožbo prilaga izjavo C. C., ki se sploh ne nanaša na navedena zemljišča, temveč na zemljišča s parc. št. 240, 241/1 in 241/2, katerih lastnica je C. C. Ocenjujeta, da je toženka očitno naredila napako in izpodbijano odločbo utemeljila na izjavi napačne osebe, poziv za posredovanje podatkov o tem zasebnem namakalnem sistemu pa poslala B. B., ki sploh ni lastnik zemljišč, na katerih leži ta zasebni namakalni sistem. Navajata še, da poleg B. B. v postopku vloge stranke ne bi smela imeti tudi C. C., ki je lastnica sosednjih zemljišč, in ne zemljišč, na katerih leži ta zasebni namakalni sistem. Menita, da toženka tega zasebnega namakalnega sistema ne bi smela izbrisati iz aplikacije namakalnih sistemov, saj izpodbijana odločba še ni izvršljiva, in obširno navajata, da citirani zasebni namakalni sistem v naravi obstaja.

**Odločanje po sodnici posameznici**

8. Sodišče je 25. 3. 2021 sprejelo sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica, in sicer iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Stranke postopka sestavi sodišča niso ugovarjale niti pisno pred glavno obravnavo niti na izrecno vprašanje sodnice na naroku za glavno obravnavo 11. 5. 2021. **Dokazni sklep**

9. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo listine tožnikov (priloge A3–A7) in listine toženke (priloge B1–B7), predložene v sodnem postopku.

10. Ostale predlagane dokaze je sodišče kot nepotrebne zavrnilo (drugi odstavek 287. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), saj je bilo dejansko stanje, potrebno za odločitev, razjasnjeno in pojasnjeno, ter njihova izvedba ne bi z ničemer vplivala na odločitev sodišča v smislu, da bi bila ta drugačna, kot bo podrobneje ponazorjeno v nadaljevanju, zato bi nadaljnje izvajanje dokazov nasprotovalo določbi prvega odstavka 11. člena ZPP v zvezi z določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1. 11. Sodišče je tako kot nepotrebna zavrnilo dokazna predloga tožnikov za njuno zaslišanje, ki bi s svojima izpovedbama potrdila tožbene navedbe, in vpogled v upravni spis (ki ga toženka sicer ni predložila), saj med strankami postopka relevantno dejansko stanje, tj. da sta tožnika (edina) lastnika tega zasebnega namakalnega sistema in da tožnika vloge za njegovo ukinitev nista podala, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, sploh ni sporno, oziroma je bilo ugotovljeno že z drugimi dokaznimi sredstvi. Poleg tega je sodišče kot nerelevanten zavrnilo dokazni predlog tožnikov za ogled citiranega zasebnega namakalnega sistema v naravi, s katerim bi dokazovala, da ta sistem v naravi obstaja, saj ta okoliščina za odločitev sodišča v tej zadevi ni pomembna.

**K I. točki izreka**

12. Tožba je utemeljena.

13. V obravnavani zadevi je sporna izpodbijana odločitev, da se ukine zasebni namakalni sistem _Namakalni sistem A._ na zemljiščih s parc. št. 182/1, 182/2, 183/1, 243/1, 243/2, 245 in 246, vse k. o. ... v Katastru melioracijskih sistemov in naprav s šifro ... Tožnika kot bistveno izpostavljata, da sta onadva lastnika citiranega zasebnega namakalnega sistema in citiranih zemljišč, na katerih leži, ter da kot njegova lastnika nista nikoli podala vloge za njegovo ukinitev, niti jima ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku njegove ukinitve.

14. V skladu z določbami osmega odstavka 94. člena ZKZ se zasebni namakalni sistem lahko ukine, če (1) preneha vodna pravica, nove pa ni mogoče pridobiti, (2) se z ukinitvijo strinja lastnik zasebnega namakalnega sistema ali (3) ukinitev z odločbo predlaga inšpektor, pristojen za kmetijstvo, ali inšpektor, pristojen za vode. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pa o njegovi ukinitvi odloči na podlagi vloge (1) lastnika namakalnega sistema, (2) izvajalca državne javne službe ali (3) na podlagi vloge inšpektorja, pristojnega za kmetijstvo, ali inšpektorja, pristojnega za vode. Vlogi je treba priložiti: (1) akt, iz katerega je razvidno, da vodne pravice za namakanje kmetijskih zemljišč, v skladu z zakonom, ki ureja vode, ni mogoče pridobiti, če gre za ukinitev zaradi prenehanja vodne pravice, (2) izjavo lastnika zasebnega namakalnega sistema, če gre za ukinitev po volji lastnika, ali (3) odločbo, s katero inšpektor, pristojen za kmetijstvo, ali inšpektor, pristojen za vode, predlaga ukinitev namakalnega sistema, če gre za ukinitev po predlogu inšpektorja (deseti odstavek 94. člena ZKZ).

15. Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke (drugi odstavek 214. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Sodišče ugotavlja, da med strankami postopka ni sporno (in izhaja tudi iz izvedenih dokazov): – da sta tožnika (in ne stranka z interesom B. B.) lastnika citiranega zasebnega namakalnega sistema, tj. zasebnega namakalnega sistema _Namakalni sistem A._ (priloge A3–A7; toženka v odgovoru na tožbo navaja, da če tožnika izkažeta, da sta lastnika tega sistema, ga bo ponovno vnesla v aplikacijo), in – da tožnika vloge za njegovo ukinitev nista podala (priloga A3).

16. V obrazložitvi izpodbijane odločbe toženka kot pravno podlago za ukinitev tega zasebnega namakalnega sistema navaja določbo druge alineje osmega odstavka 94. člena ZKZ, po kateri se zasebni namakalni sistem lahko ukine, če se z njegovo ukinitvijo strinja njegov lastnik, in navaja, da je vlogo za ukinitev citiranega zasebnega namakalnega sistema 16. 5. 2019 podal B. B. V zvezi s tem sodišče ugotavlja, da glede na obrazložitev izpodbijane odločbe in odgovor toženke1 ni jasno, zakaj je toženka (sploh) izdala izpodbijano odločbo o ukinitvi citiranega zasebnega namakalnega sistema. Na podlagi določbe druge alineje osmega ostavka 94. člena (v zvezi z določbami desetega odstavka 94. člena) ZKZ (ukinitev po volji lastnika) se namreč zasebni namakalni sistem lahko ukine (le) na podlagi vloge lastnika zasebnega namakalnega sistema. Kot pojasnjeno pa med strankami postopka niti ni sporno (in izhaja tudi iz izvedenih dokazov), da tožnika kot (edina) lastnika tega zasebnega namakalnega sistema vloge za njegovo ukinitev nista podala (tudi sicer tožbo vlagata, ker se z njegovo ukinitvijo ne strinjata). Zato se kot utemeljen izkaže tožbeni ugovor, da je toženka z izpodbijano odločbo ukinila ta zasebni namakalni sistem na podlagi vloge osebe, ki v postopku sploh ne bi mogla biti stranka. S tem je kršila določbo druge alineje osmega odstavka 94. člena ZKZ v zvezi z določbami desetega odstavka 94. člena ZKZ in zagrešila absolutno bistveno kršitev določb postopka (2. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Slednja pa je podana tudi zato, kot utemeljeno opozarjata tožnika, ker je toženka postopek, ki se je zaključil z izdajo izpodbijane odločbe, vodila, ne da bi tožnikoma kot lastnikoma citiranega zasebnega namakalnega sistema omogočila udeležbo v njem (44. člena ZUP).

17. Po obrazloženem je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo in na podlagi določb prvega odstavka 65. člena ZUS-1 samo odločilo o stvari, ker narava stvari to dopušča ter dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago in ker je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. Kot že pojasnjeno, je namreč sodišče ugotovilo, da sta tožnika (edina) lastnika tega zasebnega namakalnega sistema in da vloge za njegovo ukinitev nista podala. Kot že rečeno se namreč po določbi druge alineje osmega odstavka 94. člena ZKZ zasebni namakalni sistem lahko ukine le na podlagi vloge lastnika tega namakalnega sistema, ki ji je treba priložiti tudi izjavo tega lastnika (četrta alineja desetega odstavka 94. člena ZKZ). Ker je torej nesporno, da tožnika kot lastnika citiranega zasebnega namakalnega sistema vloge za njegovo ukinitev nista podala, tudi ni (bilo) podlage za izdajo izpodbijane odločbe o njegovi ukinitvi.

**K II. točki izreka**

18. Sodišče je na podlagi določbe prvega odstavka 25. člena ZUS-1 o stroških postopka odločilo na podlagi določb 154. in 155. člena ZPP. Ker sta tožnika s tožbo uspela, jima mora toženka povrniti stroške postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Stroške tožnikov je sodišče tako odmerilo na podlagi predloženega stroškovnika, v skladu z načelom potrebnosti in določbami Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT). Tožnika, ki ju je zastopala pooblaščena odvetnica, sta priglasila stroške dveh posvetov s stranko (2 x 100 točk), stroške sestave tožbe (200 točk), stroške sestave vloge z dne 26. 8. 2019 (200 točk), stroške sestave zahteve za odlog izvršbe (50 točk), stroške študija zadeve (200 točk), stroške pristopa na narok za glavno obravnavo (200 točk) in 2 odstotka materialnih stroškov.

19. Sodišče je tožnikoma v okviru stroškov za sestavo tožbe priznalo stroške posveta s stranko, sestave tožbe in študija zadeve v skupni višini 500 točk (druga alineja 1. točke tar. št. 30 OT), v okviru stroškov za sestavo prve obrazložene vloge stroške posveta s stranko in sestave vloge z dne 26. 8. 2019 v skupni višini 300 točk (prva alineja 2. točke tar. št. 30 OT v zvezi z drugo alinejo 1. točke tar. št. 30 OT), stroške zastopanja na prvem naroku v višini 200 točk (prva alineja 3. točke tar. št. 30 OT v zvezi z drugo alinejo 1. točke tar. št. 30 OT) ter materialne stroške v višini 2 odstotkov od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk (20 točk; tretji odstavek 11. člena OT), kar znaša 1.020 točk, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke (0,60 EUR; prvi odstavek 13. člena OT) pomeni 612,00 EUR. Sodišče pa tožnikoma ni priznalo 50 točk za sestavo zahteve za izdajo začasne odredbe, saj je slednjo s sklepom z dne 11. 7. 2019 zavrglo.

20. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (OZ)), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (Opomba 6.1: c) Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1)).

1 Nepojasnjena je tudi vloga izjave C. C. s 27. 2. 2019 v postopku izdaje izpodbijane odločbe, ki jo je sodišču predložila toženka (priloga B2).