Jedro

Čeprav je bilo z izpodbijanim sklepom odločeno le o prekinitvi postopka (in ne o dovolitvi predlaganega vpisa), bi sodišče prve stopnje, preden je odločilo o predlogih za prekinitev postopka, predlagatelju moralo dati možnost, da se o le-teh in o ugovorih zoper predlagani vpis izjavi in da utemelji svoje stališče, ki ga zagovarja v pritožbi, da odločitev o predhodnem vprašanju ni odvisna od dejstev, ki so med udeleženci sporna, temveč le od pravnih vprašanj. Šele ko bi se sodišče prve stopnje seznanilo z argumenti vseh udeležencev glede predlogov za prekinitev postopka, bi o le-teh lahko odločilo.

Odločitev, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja, po 33. členu ZSReg ni v enaki meri v dispoziciji sodišča kot po 206. členu ZPP, v zvezi s 13. členom ZPP, ki določa, da sodišče lahko samo reši to vprašanje. Registrsko sodišče namreč prekine postopek le tedaj, kadar so med udeleženci postopka sporna dejstva, od katerih je odvisna odločitev o predhodnem vprašanju, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom registrski postopek Srg 2016/39057 (ki se vodi) na predlog predlagatelja A. z dne 16. 9. 2016, prekinilo do pravnomočne odločitve sodišča o predhodnem vprašanju, ki je obravnavano v postopku V Pg 2444/2016. 2. Predlagatelj je zoper sklep pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za prekinitev postopka zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Udeleženca postopka, subjekt vpisa B. in družbenica C. C. sta na pritožbo odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predlagatelj A. dne 16. 9. 2016 vložil predlog za vpis sprememb v sodni register pri subjektu vpisa B., in sicer izbris družbenice C. C. ter spremembo poslovnega deleža, ki se izbriše pri družbenici C. C. in pripiše k predlagatelju, tako da le-ta postane 100 % imetnik poslovnega deleža v družbi B. Sodišče prve stopnje je navedlo, da je dne 3. 10. 2016 prejelo ugovora zoper predlagani vpis sprememb ter predloga za prekinitev postopka, ki sta ju vložila subjekt vpisa B. in C. C. Ugotovilo je, da vlagatelja ugovorov ugovarjata prenosu deleža z imetnice C. C. na predlagatelja, da je C. C. vložila tožbo na neveljavnost prenosa svojega 20 % deleža pri subjektu vpisa in da se postopek s tožbo vodi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. V Pg 2444/2016. Ocenilo je, da je odločitev v registrskem postopku odvisna od odločitve v gospodarskem sporu V Pg 2444/2016 in zato registrski postopek prekinilo do odločitve o predhodnem vprašanju, torej do pravnomočne rešitve prej navedenega gospodarskega spora. Svojo odločitev je oprlo na določbo 206. člena Zakona o pravdnem postopku, po kateri sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP).

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnik, ki je sicer družbenik subjekta vpisa, kot predlagatelj postopka udeleženec postopka v smislu prvega odstavka 17. člena Zakona o sodnem registru (ZSReg), hkrati pa (naj bi bil) tudi pridobitelj novega poslovnega deleža. Zato je legitimiran za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep (prvi odstavek 36. člena ZSReg).

7. Pritožnik trdi, da bi mu sodišče prve stopnje, preden je izdalo sklep o prekinitvi postopka, moralo dati možnost, da se izjavi o ugovorih oziroma predlogih za prekinitev postopka, ki sta ju vložila subjekt vpisa in C. C. Trdi, da bi, v kolikor bi bil seznanjen z nasprotnimi navedbami, takoj predložil sodbo na podlagi pripoznave Deželnega sodišča v Landshutu z dne 4. 3. 2016 ter že zgolj s tem v celoti razjasnil zadevo in ovrgel vse ugovore zoper izvedbo vpisa. Iz navedene sodbe naj bi izhajalo, da je C. C. pripoznala zahtevek fiducianta na prenos poslovnega deleža in ji je sodišče naložilo, da prenese svoj poslovni delež na pritožnika kot fiducianta. Pritožnik nadalje navaja, da poleg tega iz predložene fiduciarne pogodbe izhaja, da je bila C. C. dolžna prenesti poslovni delež na fiducianta.

8. Pritožnik torej očita sodišču prve stopnje, da je kršilo določbe prvega odstavka 4. člena ZNP v zvezi z 19. členom ZSReg, v skladu s katerimi mora sodišče dati udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev ter da sme samo, če zakon tako določa, odločiti, ne da bi dalo udeležencu možnost, da se izjavi (drugi odstavek 4. člena ZNP).

9. Navedena norma izhaja iz ustavnega načela enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) in enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Enakost pa se zagotavlja tudi z enakimi možnostmi varstva pravic, in s pravico biti slišan.(1) Čeprav je bilo z izpodbijanim sklepom odločeno le o prekinitvi postopka (in ne o dovolitvi predlaganega vpisa), bi sodišče prve stopnje, preden je odločilo o predlogih za prekinitev postopka, predlagatelju moralo dati možnost, da se o le-teh in o ugovorih zoper predlagani vpis izjavi in da utemelji svoje stališče, ki ga zagovarja v pritožbi, da odločitev o predhodnem vprašanju ni odvisna od dejstev, ki so med udeleženci sporna, temveč le od pravnih vprašanj. Šele ko bi se sodišče prve stopnje seznanilo z argumenti vseh udeležencev glede predlogov za prekinitev postopka, bi o le-teh lahko odločilo. Iz spisovnih podatkov pa tudi ne izhaja, da sta bila predlagatelju skupaj s sklepom o prekinitvi registrskega postopka vročena ugovora zoper predlagani vpis s predlogoma za prekinitev postopka.

10. Pritožnik nadalje utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je svojo odločitev zmotno oprlo na določbo 1. točke prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Prekinitev postopka vpisa v sodni register je v ZSReg urejena v 33. členu. Tako po prvem odstavku 33. člena ZSReg registrsko sodišče v primeru, kadar je odločitev o vpisu v sodni register odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali drug pristojen organ (predhodno vprašanje), samo reši to vprašanje, če ni v tem ali drugem zakonu drugače določeno. Ne glede na določbo prvega odstavka 33. člena ZSReg pa registrsko sodišče prekine postopek vpisa v sodni register do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju, če je odločitev o predhodnem vprašanju odvisna od dejstva, ki je med udeleženci sporno (drugi odstavek 33. člena ZSReg). Iz navedenega izhaja, da odločitev, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja, po 33. členu ZSReg ni v enaki meri v dispoziciji sodišča kot po 206. členu ZPP, v zvezi s 13. členom ZPP, ki določa, da sodišče lahko samo reši to vprašanje, na kar utemeljeno opozarja pritožnik. Registrsko sodišče namreč prekine postopek le tedaj, kadar so med udeleženci postopka sporna dejstva, od katerih je odvisna odločitev o predhodnem vprašanju, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje.

11. Pritožnik prav tako utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni navedlo, katero dejstvo v zvezi z obstojem pravice ali pravnega razmerja naj bi bilo med udeleženci sporno. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa le sklicevalo na ugovora subjekta vpisa in C. C. zoper predlagani vpis ter njun predlog za prekinitev postopka ter navedlo, da je C. C. vložila tožbo na neveljavnost prenosa svojega 20 % deleža v subjektu vpisa na predlagatelja. Smiselno je torej zaključilo, da vprašanje veljavnosti Pogodbe o prenosu poslovnega deleža, ki je podlaga za predlagani vpis, predstavlja predhodno vprašanje po prvem odstavku 33. člena ZSReg, ni pa pojasnilo, katera so tista, med udeleženci sporna dejstva, od katerih je odvisna odločitev o predhodnem vprašanju. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 37. členom ZNP.

12. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 39. člena ZSReg).

13. Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku odpravi kršitve, ki jih je ugotovilo pritožbeno sodišče in so razvidne iz gornje obrazložitve.

Op. št. (1): Tako prof. dr. Janez Šinkovec, mag. Boštjan Tratar, Zakon o nepravdnem postopku s komentarjem, vzorci in sodno prakso, Založniška hiša Primath, Ljubljana, 2003, stran 36, 37.