Jedro

Zaradi posledic nezgode tožnik trpi lažje duševne bolečine, pri čemer so njegove zdravstvene težave predvsem posledica bolezenskih stanj, medtem ko so zaradi škodnega dogodka njegove aktivnosti zmanjšane le v deležu, ki ne presega 30 %, zato je zgolj v tem obsegu upravičen do odškodnine iz tega naslova.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje (v zvezi z dopolnilno sodbo z dne 11. 9. 2017) spremeni tako, da se v celoti pravilno glasi: „I. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati odškodnino še v višini 1.820,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 29. 8. 2014 dalje do plačila, v roku 15 dni.

II. Višji tožbeni zahtevek se zavrne (nad zneskom 1.820,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 8. 2014 dalje do plačila).

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15-ih dni povrniti pravdne stroške v znesku 198,76 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.“

II. V ostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje (v zvezi z dopolnilno sodbo z dne 11. 9. 2017) v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15-ih dni povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 154,35 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo z dne 5. 7. 2017 razsodilo, da je dolžna toženka tožniku plačati še odškodnino v znesku 4.620,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 29. 8. 2014 dalje (I. točka izreka), ter ji naložilo povrnitev tožnikovih pravdnih stroškov v znesku 98,85 EUR (II. točka izreka).

2. Zoper ugodilni in stroškovni del sodbe se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (iz razloga ker sodba v izreku ne vsebuje zavrnilnega dela tožbenega zahtevka), zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje toženka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo v izpodbijanem delu spremeni, podredno pa da jo v tem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Sodišče prve stopnje je toženkino pritožbo v delu, v katerem je ugovarjala, da ni bilo odločeno o celotnem tožbenem zahtevku, (pravilno) obravnavalo kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe in dne 11. 9. 2017 izdalo takšno sodbo, s katero je višji tožbeni zahtevek (o katerem ni bilo odločeno s sodbo z dne 5. 7. 2017) zavrnilo.1

4. Toženka navaja, da se pritožuje glede višine odškodnine iz naslova telesnih in duševnih bolečin ter zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Dokaz z izvedencem je pokazal, da tožnik ne trpi več za bolečinami v prsnem košu (kot posledica zloma reber), niti za bolečinami med lopaticami in v vratu (kot posledica poškodbe vratne hrbtenice), sodišče pa je s tem, ko je zatrjevane sedanje tožnikove bolečine upoštevalo v okviru odškodnine za telesne bolečine, zmotno ugotovilo dejansko stanje. Meni, da je odškodnina iz tega naslova previsoka in da bi bila primerna odškodnina 4.000,00 EUR. Previsoka je tudi odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Sodba nima razlogov o tem, ali je sodišče pri odmeri odškodnine upoštevalo, da je dolžna toženka povrniti le 30 % tožnikove škode iz tega naslova. Pritožba nadalje povzema ugotovitve sodišča prve stopnje o trajnih posledicah utrpelih poškodb ter izpostavlja, da bolečine pri umivanju las in pri frizerju zaradi rane na lasišču ne pomenijo trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Po oceni toženke odškodnina iz tega naslova z ozirom na primere iz sodne prakse (ki jih omenja) ne bi smela presegati zneska 1.800,00 EUR oziroma ob upoštevanju deleža prestale poškodbe pri tožnikovih sedanjih zdravstvenih težavah v višini 30 % zneska 540,00 EUR.

5. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 6. Pritožba je delno utemeljena.

7. Pritožba utemeljeno poudarja, da v postopku angažirani izvedenec za nevrologijo prof. dr. A. A. odmeri odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati. Ker pa že obseg (intenzivnost) zaradi škodnega dogodka pretrpljenih telesnih bolečin (skupaj z nevšečnostmi, ki jih je tožnik imel med zdravljenjem) upravičuje iz tega naslova prisojeni znesek odškodnine, ta okoliščina za presojo njene pravilnosti ni bistvena. Tudi iz same obrazložitve višine prisojene odškodnine je razvidno, da je dalo že sodišče prve stopnje glavni poudarek telesnim bolečinam in nevšečnostim, ki jih je tožnik prestajal v času zdravljenja. Upoštevaje s strani sodišča prve stopnje ugotovljena konkretna dejstva (okoliščine), ki jih pritožba ne izpodbija, ter 179. člen OZ3 prestavlja po mnenju pritožbenega sodišča znesek 5.000,00 EUR primerno (pravično) denarno odškodnino za tožnikove telesne bolečine ter nevšečnosti v zvezi z obravnavanimi poškodbami. Glede na stopnjo in trajanje telesnih bolečin in nevšečnosti je prisojena odškodnina tudi objektivno primerljiva z dosojenimi odškodninami v primerih, ki so po obsegu in intenziteti poškodb primerljivi s tožnikovimi.4

8. Delno pa je pritožba utemeljena glede višine odškodnine prisojene iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, pri čemer se je oprlo na mnenje prej omenjenega izvedenca medicinske stroke (nevrologa) in na tožnikovo izpovedbo. Zaključilo je, da so slednjemu ostali občasni lažji in zmerni glavoboli ter občutek vrtoglavice, in upoštevalo, da ima tožnik na glavi zašito rano, kar je moteče in boleče pri umivanju las in pri frizerju.5 Ugotovilo je, da zaradi posledic nezgode tožnik trpi lažje duševne bolečine, pri čemer so njegove zdravstvene težave ter zmanjšana psihična in fizična aktivnost predvsem posledica bolezenskih stanj, medtem ko so zaradi škodnega dogodka njegove aktivnosti zmanjšane le v deležu, ki ne presega 30 %. Z ozirom na takšno razmejitev različnih vzrokov tožnikovih zdravstvenih težav je nato pri odmeri višine odškodnine zmotno uporabilo materialno pravo in odškodnino za duševne bolečine zaradi trajnih posledic nezgode prisodilo previsoko.6 Glede na ugotovljene posledice poškodbe, ki jih je v okviru trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti ugotovilo prvostopenjsko sodišče, in ob upoštevanju (zgolj) 30 % vpliva utrpljene poškodbe na zmanjšanje njegovih življenjskih aktivnosti predstavlja po oceni sodišča druge stopnje primerno odškodnino znesek 1.200,00 EUR. Morebitna višja odškodnina oziroma odškodnina nad tem zneskom ne ustreza obsegu iz tega naslova tožniku nastale nepremoženjske škode. Ob pravilni uporabi materialnega prava je bilo zato potrebno odškodnino za to obliko (nepremoženjske) škode znižati za 2.800,00 EUR. V celoti pravično denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo predstavlja znesek 6.200,00 EUR. Upoštevaje s strani sodišča prve stopnje prisojeno odškodnino za preostalo škodo, ki je pritožba ni izpodbijala, bi celotni znesek odškodnine znašal 6.860,00 EUR, a je potrebno od njega odšteti že izplačani znesek (odškodnine) v višini 5.040,00 EUR. Toženka je zato dolžna tožniku plačati še odškodnino v znesku 1.820,00 EUR.

9. V skladu s predhodno navedenim je to sodišče toženkini pritožbi delno ugodilo in odločitev sodišča prve stopnje spremenilo tako (358. člen ZPP7), da se prisojena odškodnina zniža za 2.800,00 EUR. Ker ostali pritožbeni očitki niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo potrebno v preostalem pritožbo zavrniti, sodbo sodišča prve stopnje (v zvezi z dopolnilno sodbo z dne 11. 9. 2017) pa v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrditi (353. člen ZPP).

10. Zaradi znižanja prisojene odškodnine se je spremenil tudi uspeh strank v postopku na prvi stopnji (drugi odstavek 165. člena ZPP). Tožnikov uspeh v postopku znaša (približno) 13 %,8 toženkin pa 87 %. Z ozirom na uspeh pravdnih strank ter ob upoštevanju višine pravdnih stroškov, ki jih je sodišče prve stopnje odmerilo za vsako od njiju (978,13 EUR za tožnika in 374,62 EUR za toženko),9 je pritožbeno sodišče stroškovno odločitev iz III. točke izreka izpodbijane sodbe (v zvezi z dopolnilno sodbo z dne 11. 9. 2017) spremenilo tako, da je dolžan tožnik toženki povrniti 198,76 EUR stroškov postopka na prvi stopnji.

11. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo na podlagi 165. člena ZPP. Toženka10 je s pritožbo uspela približno 63 %, zaradi česar ji je dolžan tožnik v tem deležu povrniti stroške pritožbenega postopka. Ker gre toženki povračilo plačane sodne takse v višini 240,00 EUR in stroški fotokopiranja ter poštnine v višini 5,00 EUR, znesek, do katerega je upravičena, znaša 154,35 EUR.

1 Dodalo je II. točko izreka, II. točka sodbe z dne 5. 7. 2017, v kateri je vsebovana stroškovna odločitev, pa je postala III. točka izreka sodbe. 2 Oziroma bolečin v vratu. 3 Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami. 4 Glej npr. odločbi VS RS II Ips 750/2009 in II Ips 464/2009. 5 Stopničasto zašita rana ni relevantna zato, ker bi si tožnik zaradi nje prenehal umivati lase oziroma hoditi k frizerju, ampak ker so ta (običajna) opravila (kot to ugotavlja sodišče prve stopnje) zanj postala boleča (moteča). 6 Pritožba utemeljeno navaja, da na prvi stopnji določena odškodnina odstopa od prisojenih odškodnin v podobnih primerih. 7 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 8 Uspel je z zneskom 1.820,00 EUR, kar glede na prvotno celotno vtoževano glavnico predstavlja (približno) 13 %. 9 Česar pritožba ne izpodbija. 10 Ki je s pritožbo uveljavljala znižanje odškodnine za 4.460,00 EUR.