Jedro

Pogojna obsodba, ki vključuje tudi obsodbo za novo storjeno kaznivo dejanje, je nova kazenska sankcija, v kateri se določi tudi nova preizkusna doba, ki začne teči od pravnomočnosti nove sodbe. Tudi če se kasneje pokažejo okoliščine, zaradi katerih je potrebno preklicati v njej zajeto pogojno obsodbo (storitev novega kaznivega dejanja, neizpolnitev obveznosti, določene s to novo razširjeno sodbo), prekliče sodišče pogojno obsodbo v celoti, ne pa po delih.

Izrek

Zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu z dne 4.1.2005, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru z dne 16.6.2005 razveljavi.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je s sodbo z dne 4.1.2005 na podlagi 4. odstavka 506. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) preklicalo pogojno obsodbo, izrečeno obsojenemu I.P., s sodbo istega sodišča z dne 30.9.2003, v kateri mu je bila za kaznivo dejanje goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ določena kazen osem mesecev zapora s preizkusno dobo štirih let in naložena obveznost, da je dolžan oškodovankama A.P. in S.A. povrniti premoženjskopravna zahtevka v roku enega leta od pravnomočnosti sodbe ter obsojencu izreklo kazen osem mesecev zapora. Višje sodišče v Mariboru je z uvodoma navedeno pravnomočno sodbo zavrnilo pritožbo obsojenčevega zagovornika kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obe sodišči sta obsojenca oprostili povrnitve stroškov kazenskega postopka.

Zoper to pravnomočno sodbo je vrhovni državni tožilec svetnik F.M. vložil zahtevo za varstvo zakonitosti v kateri navaja, da je sodišče v odločbi o kazni prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu, in s tem storilo kršitev iz 6. točke (očitno mišljeno 5. točke) 372. člena ZKP. Vrhovnemu sodišču predlaga da zahtevi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi. Če pa bi bilo Vrhovno sodišče mnenja, da je s preklicem pogojne obsodbe, ki ni več obstojala kot samostojna kazenska sankcija, sodišče kršilo zakon v korist obsojencu, da naj ugotovi, da je bil zakon prekršen, ne da bi posegalo v pravnomočno sodbo.

Obsojeni I.P., ki mu je bila zahteva za varstvo zakonitosti poslana v odgovor, nanjo ni odgovoril. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je s sodbo z dne 30.9.2003, ki je postala pravnomočna 9.10.2003, obsojenega I.P. spoznalo za krivega kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ in mu izreklo pogojno obsodbo, tako da mu je za kaznivo dejanje po 1. odstavku 217. člena KZ določilo osmih mesecev zapora s preizkusno dobo štirih let in določilo obveznost, da mora v roku enega leta po pravnomočnosti sodbe oškodovankama A.P. in S.A. plačati premoženjskopravna zahtevka.

Obsojenec je bil s sodbo Okrajnega sodišča v Celju z dne 8.12.2004 spoznan za krivega kaznivega dejanja po 1. odstavku 217. člena KZ. Sodišče mu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je za obravnavano kaznivo dejanje določilo kazen petih mesecev zapora, nato pa po 2. odstavku 53. člena v zvezi s 4. odstavkom 52. člena KZ, upoštevaje kazen osmih mesecev zapora, določene s pogojno obsodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu z dne 30.9.2003 in kazen desetih mesecev zapora, določeno za kaznivo dejanje zlorabe kreditne kartice po 2. v zvezi s 1. odstavkom 253. člena KZ v pogojni obsodbi, izrečeni s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 9.7.2004, po 2. točki 2. odstavka 47. člena KZ določilo enotno kazen eno leto in deset mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če obsojenec v preizkusni dobi pet let po pravnomočnosti sodbe ne bo storil novega kaznivega dejanja, z obveznostjo, da v roku šestih mesecev po pravnomočnosti sodbe plača oškodovancu M.P. 150.000,00 SIT. Ta sodba je postala pravnomočna 23.12.2004 in ne dan pozneje, kot to navaja zahteva, sklicujoč se na končne odredbe sodišča. Obsojencu, ki pri razglasitvi sodbe ni bil navzoč, je bil pisni odpravek sodbe s pravnim poukom o dolžnosti napovedi pritožbe vročen 14.12.2004, tako da je sodba postala pravnomočna po preteku osemdnevnega roka za napoved pritožbe, ki jo obsojenec ni vložil. Sodišče je z uvodoma navedeno pravnomočno sodbo preklicalo pogojno obsodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu z dne 30.9.2003 in obsojencu izreklo kazen osem mesecev zapora, ker ni izpolnil obveznosti, naložene s pogojno obsodbo. Kazen osmih mesecev zapora je obsojenec prestal 20.11.2006. S sodbo Okrajnega sodišča v Celju z dne 13.10.2005, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju z dne 14.2.2006, je bila obsojencu preklicana pogojna obsodba, izrečena s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Celju z dne 8.12.2004, in izrečena kazen enega leta in desetih mesecev zapora.

Okrajno sodišče v Celju je s sklepom z dne 14.12.2006 zavrnilo predlog obsojenega I.P. za spremembo te pravnomočne sodbe v postopku neprave obnove.

Vrhovni državni tožilec v zahtevi navaja, da izpodbija pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu z dne 4.1.2005 in se na sodbo Višjega sodišča v Mariboru z dne 16.6.2005, s katero je bila pritožba obsojenčevega zagovornika zoper prvostopenjsko sodbo zavrnjena kot neutemeljena, ne sklicuje. Glede na nedvoumno navedbo, da vložnik izpodbija pravnomočno sodbo, je Vrhovno sodišče štelo, da je zahteva vložena tudi zoper sodbo drugostopenjskega sodišča. Pritrditi je vložniku, da je z uvodoma navedeno pravnomočno sodbo sodišče v odločbi o kazni prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu, saj ni imelo pravice preklicati pogojne obsodbe Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu z dne 30.9.2003. Kakor je bilo že pojasnjeno, je bila ta zajeta v pravnomočni sodbi Okrajnega sodišča v Celju z dne 8.12.2004. Vrhovno sodišče je v tem pogledu enakem procesnem položaju v sodbi z dne 6.11.2003, opr. št. I Ips 195/2002, sprejelo razlago, da je pogojna obsodba, ki vključuje tudi obsodbo za novo storjeno kaznivo dejanje, nova kazenska sankcija, v kateri se določi tudi nova preizkusna doba, ki začne teči od pravnomočnosti nove sodbe. Tudi če se kasneje pokažejo okoliščine, zaradi katerih je potrebno preklicati v njej zajeto pogojno obsodbo (storitev novega kaznivega dejanja, neizpolnitev obveznosti, določene s to novo razširjeno sodbo), prekliče sodišče pogojno obsodbo v celoti, ne pa po delih. Z izpodbijano pravnomočno sodno odločbo pa je sodišče storilo ravno to, saj je preklicalo pogojno obsodbo, ki kot samostojna in izvršljiva ni več obstajala, s čimer je storilo zatrjevano kršitev kazenskega zakona. Na ta način ni kršilo zakona v korist obsojencu, saj v sodbo Okrajnega sodišča v Celju z dne 8.12.2004, naložena obveznost iz sodbe Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu z dne 30.9.2003 ni bil privzeta, ampak je bil določena (povsem) druga. Glede na to, da je sodišče z izpodbijano pravnomočno sodbo obsojencu preklicalo pogojno obsodbo, čeprav tega ne bi smelo storiti, je prekršilo bilo določbo 5. točke 372. člena ZKP v zvezi s 54. členom KZ.

S tem, da je bila obsojencu z izpodbijano pravnomočno odločbo preklicana pogojna obsodba, nato pa s sodbo Okrajnega sodišča v Celju z dne 13.10.2005, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju z dne 12.2.2006, ki je vložnik ne izpodbija, preklicana tudi pogojna obsodba, izrečena s pravnomočno sodbo z dne 8.12.2004 je bila obsojencu za isto kaznivo dejanje dvakrat izrečena zaporna kazen.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zahtevi vrhovnega državnega tožilca ugodilo in na podlagi 1. odstavka 426. člena ZKP izpodbijano pravnomočno sodbo razveljavilo.

V pravnomočni sodbi Okrajnega sodišča v Celju z dne 13.10.2005, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju z dne 12.2.2006, sodišče v enotno kazen enega leta in desetih mesecev zapora obsojencu ni vštelo kazni, ki jo je ta prestal na podlagi s to zahtevo izpodbijane pravnomočne sodbe. Zato bo to kršitev sodišče moralo odpraviti v skladu z določbo 1. odstavka 133. člena ZKP.