Jedro

Ko gre za okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov na način vnosa zemeljskega izkopa, v predpisih nikjer ni določeno, da je pogoj za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov v gozdu oziroma gozdnem prostoru soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.

Izdaja predmetnega dovoljenja še ne pomeni, da je mogoče samo na njegovi podlagi posegati v gozd ali gozdni prostor. Ne glede na to, ali je za predmetni poseg treba pridobiti gradbeno dovoljenje ali ne, mora investitor pred posegom v gozd ali gozdni prostor pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, in sicer kot predhodno soglasje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ali kot samostojen akt, če dovoljenje ni potrebno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Agencija RS za okolje (prvostopenjski organ) je z odločbo št. 35477-62/2009-6 z dne 23. 9. 2009 A. d.d. (v tem upravnem sporu prizadeti stranki) izdala okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov po postopku R10 – vnos zemeljskega izkopa v skupni količini 15 000 m3 za namen izboljšanja dostopnosti na sledečih lokacijah, in sicer na parcelah št. 1614, 1610, 1613/1, 1616/1, 1617/3, 1617/5 in 1618/4, vse k.o. ..., ki jih imata v lasti B.B. in C.B. (1. točka izreka). Hkrati je ugotovila, da je zemeljski izkop, katerega vnos se dovoljuje, nastal kot posledica zemeljskih del pri izgradnji poslovno turističnega objekta (hotela) D. (2. točka izreka), določila pogoje vnosa zemeljskega izkopa na navedeno lokacijo (3. točka izreka), odredila obveznost vodenja evidence o uporabi zemeljskega izkopa (4. točka izreka) ter o vrsti, količini in imetnikih odpadkov (5. točka izreka), odredila obveznost dostave poročila o uporabi zemeljskega izkopa (6. točka izreka), odločila o obveznosti pisne prijave nameravanih sprememb pri predelavi odpadkov (7. točka izreka), odločila o roku veljavnosti dovoljenja (8. točka izreka) ter o stroških postopka (9. točka izreka).

Iz obrazložitve navedene odločbe izhaja, da mora v skladu z 82. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 in naslednji, v nadaljevanju ZVO-1) upravljavec naprave pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, če se na napravi izvaja dejavnost, ki povzroča emisije v zrak, vodo ali tla, za katere so predpisane mejne vrednosti, skladno z določbami 17. člena tega zakona, ali če predeluje ali odstranjuje odpadke po predpisih o ravnanju z odpadki, skladno z določbami 20. člena tega zakona. Skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08) se okoljevarstveno dovoljenje za obdelavo odpadkov izda na zahtevo pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki je registriran za dejavnost obdelave odpadkov v skladu s predpisi, ki ureja klasifikacijo dejavnosti in ki razpolaga z napravo za obdelavo odpadkov z uporabnim dovoljenjem, pridobljenim v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov ali namerava zgraditi takšno napravo. Uredba določa, da je obdelava odpadkov predelava ali odstranjevanje odpadkov. Upravljavec naprave za obdelavo odpadkov mora v zvezi z obratovanjem naprave za obdelavo odpadkov zagotoviti ukrepe za izpolnitev pogojev v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in energije v okolje iz naprav za obdelavo odpadkov ter predpisi, ki urejajo ravnanje s posamezno vrsto odpadkov ali posamezne načine obdelave odpadkov. Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08, v nadaljevanju Uredba) določa pogoje v zvezi z obremenjevanjem tal z vnašanjem odpadkov in obvezno ravnanje pri načrtovanju in izvedbi vnašanja zemeljskega izkopa ali umetna pripravljene zemljine zaradi izboljšanja ekološkega stanja tal. V 9. členu Uredbe je določeno, da si mora oseba, ki namerava pripravljati zemeljski izkop zaradi njegove ponovne uporabe ali izdelovati umetno pripravljeno zemljino zaradi njenega vnosa v tla, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov po postopku z oznako R10 v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, pri čemer se za predelavo odpadkov po postopku z oznako R10 šteje tudi priprava zemeljskega izkopa z njegovo ponovno uporabo. V 5. členu Uredbe je določeno, da se tla lahko obremenijo z vnosom zemeljskega izkopa, če vsebnost parametrov v zemeljskem izkopu ne presega največjih vrednosti parametrov iz priloge 1, ki je sestavni del Uredbe ter če se fizikalno kemijske lastnosti zemeljskega izkopa ne razlikujejo od lastnosti iz priloge 2, ki je sestavni del Uredbe in če v zemeljskem izkopu ni več kot pet prostorninskih odstotkov sestavin, ki jih običajno ni v tleh ali podtalju, so pa bile v tleh ali podtalju že pred izkopavanjem (npr. odpadki). Vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja mora poleg dokumentov, ki jih določa Uredba o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08), vsebovati tudi oceno kakovosti zemeljskega izkopa, opis izvora zemeljskega izkopa, oceno kakovosti tal na območju, na katerem se bo uporabil zemeljski izkop ter podatke o kraju izkopa in kraju vnosa zemeljskega izkopa v ali na tla, skupaj z imeni lastnikov zemljišč. Na podlagi navedb v vlogi prizadete stranke, njenih dopolnitev in priložene dokumentacije je prvostopenjski organ ugotovil, da prizadeta stranka izpolnjuje predpisane pogoje za vnos zemeljskega izkopa na predvideni lokaciji. Ugotovljeno je bilo, da je kot posledica zemeljskih del pri izgradnji poslovno turističnega objekta – Hotela D. nastalo 15 000 m3 zemeljskega izkopa. Izkopni material predstavlja podtalje, vključno z laporjem in peščenjakom, ki se pojavlja kot matična podlaga. Obravnavani zemeljski material se bo uporabil za nasipavanje na parcelnih številkah v k.o. … v soglasju z lastnikoma zemljišč. Ker so po lokacijski informaciji predmetne parcele opredeljene kot gozd znotraj ureditvenega območja Planina – P3/S1/2, mora biti nasipavanje zemljišč izvedeno v skladu s 1. odstavkom 21. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, v nadaljevanju ZG) po predhodni pridobitvi soglasja Zavoda za gozdove Slovenije. Način vnosa je razviden iz predloženega načrta uporabe zemeljskega izkopa. Za predmetni zemeljski izkop je bila izvedena tudi ocena kakovosti. Iz predložene Ocene kakovosti zemeljskega izkopa iz gradbišča Hotela D. z dne 10. 6. 2009 in njenega popravka z dne 22. 7. 2009 izhaja, da predmetni zemeljski izkop izpolnjuje zahteve Uredbe in ustreza predvideni rabi – nasipavanju zemljišč z namenom vzpostavitve novega stanja tal. Ministrstvo za okolje in prostor (drugostopenjski organ) je z odločbo št. 35402-15/2009-6 z dne 14. 1. 2010 pritožbo tožeče stranke zavrnilo (1. točka izreka) in zavrnilo zahtevo inšpektorice za okolje Inšpektorata za okolje in prostor, Območne enote Koper, Inšpekcijske pisarne Postojna, da se po po nadzorstveni pravici razveljavi odločba prvostopenjskega organa.

Meni, da ni pravilno stališče tožeče stranke, da gre v predmetnem primeru za odločbo, kot je predvidena v 209. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.l.RS, št. 80/99 in naslednji, v nadaljevanju ZUP), po katerem bi prvostopenjski organ izpodbijano odločbo lahko izdal šele po predhodni pridobitvi soglasja Zavoda za gozdove Slovenije. Takšno pravno naziranje nima podlage v relevantnih predpisih. Zakonski pogoj za to, da po 1. odstavku 209. člena ZUP odloča en organ v soglasju z drugim organom, je, da je takšen način odločanja določen v zakonu. Toda v ZVO-1, ki je materialnopravna podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, ni nikjer določeno, da mora organ okoljevarstveno dovoljenje izdati v soglasju z drugim upravnim organom. Za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja morajo biti izpolnjeni materialnopravni pogoji, ki so določeni v ZVO-1 in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisih. V obravnavanem primeru, kjer gre za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov na način vnosa zemeljskega izkopa, so materialnopravni pogoji določeni predvsem v 82. do 85. in 20. členu ZVO-1 ter Uredbi o ravnanju z odpadki in Uredbi. V citiranih predpisih ni določeno, da je pogoj za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov v gozdu oziroma gozdnem prostoru soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. Da bi bilo soglasje Zavoda za gozdove Slovenije pogoj za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja po določbah ZVO-1, pa ne izhaja niti iz 21. člena ZG, na katerega se sklicuje tožeča stranka. O soglasju po 21. členu ZG odloča drug organ (Zavod za gozdove Slovenije) v posebnem postopku, in sicer kot o predhodnem soglasju, potrebnem za izdajo gradbenega dovoljenja, sicer pa kot o samostojnem aktu, kadar gradbeno dovoljenje ni potrebno. Ugovor, da so bila dejanja, ki se z izpodbijanim dovoljenjem dovoljujejo, že izvršena, je pritožbeni organ zavrnil z navedbo, da zakonitost izpodbije odločbe ni odvisna od tega, ali so bila materialna dejanja, ki so z njo dovoljujejo, že izvršena. Izvajanje del brez okoljevarstvenega dovoljenja je predmet ustreznih inšpekcijskih ali drugih nadzorstvenih in sanacijskih postopkov. Res je, da v primeru predhodne izvršitve del ni bilo mogoče v celoti slediti obveznosti iz 8. točke izreka izpodbijane odločbe v zvezi s predhodnim obvestilom Agencije Republike Slovenije za okolje, vendar zgolj nemožnost takega predhodnega obvestila ne pomeni, da odločba ni zakonita. Kršitev obveznosti predhodnega obvestila ne more vplivati na materialnopravno pravilnost same odločbe. Zavrnil je tudi pavšalno in neobrazloženo trditev tožeče stranke, da se je prvostopenjski organ napačno skliceval na oznako R10 in se skliceval na razloge in pravne argumente prvostopenjskega organa. Ker tožeča stranka ne navaja, na kakšen način naj bi bile kršene določbe Ustave RS, je kot neutemeljene zavrnil njene ugovore, s katerimi se sklicuje na ustavne določbe o naravnem bogastvu, varstvu zemljišč in zdravem življenjskem okolju. Kot pravno nerelevantne je zavrnil tudi ugovore tožeče stranke, da je z izdajo izpodbijane odločbe kršen zakon v korist stranke in v škodo javne koristi, ker Republika Slovenija skrbi za varovanje gozdov kot naravnih bogastev tudi s prispevanjem proračunskih sredstev.

Ker je drugostopenjski organ kot neutemeljeno zavrnil pritožbo, je iz tam navedenih razlogov neutemeljena tudi zahteva inšpektorice za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, pri čemer se je drugostopenjski organ v celoti skliceval na svoje razloge, ki jih je navedel ob obravnavi pritožbe. To, da iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe izhaja, da se okoljevarstveno dovoljenje izdaja z namenom izboljšanja dostopa, v prilogi 5 Uredbe o ravnanju z odpadki pa je pod št. R10 naveden postopek predelave „vnos v ali na tla v korist kmetijstvu ali za ekološko izboljšanje“, ne pomeni očitne kršitve materialnega predpisa, saj gre zgolj za drugačno oziroma morebitno napačno poimenovanje postopka predelave. Pri tem je nesporno, da gre vsebinsko za postopek, ki je naveden v citirani prilogi navedene uredbe. Glede na navedeno materialni predpis ni bil očitno prekršen. Očitane kršitve materialnega predpisa prav tako ni mogoče utemeljiti s trditvijo, da vnos ni bil mogoč brez vnosa na parceli št. 1615 k.o. ..., ki je v lasti Republike Slovenije, saj navedena parcela ni predmet izpodbije odločbe. Materialni predpis tudi ni mogel biti očitno prekršen s tem, da vnos zemeljskega izkopa potrditvah inšpektorice ni bil izveden na parceli št. 1610 k.o. ... Z izpodbijano odločbo se stranki zgolj dovoljuje vnos zemeljskega izkopa na v odločbi navedenih parcelah.

Tožeča stranka se s tako odločitvijo ne strinja in predlaga tako odpravo odločbe prvostopenjskega kot odpravo odločbe drugostopenjskega organa. Navaja, da je bil z izdajo odločbe prvostopenjskega organa kršen materialni predpis, ZG, saj je bilo okoljevarstveno dovoljenje izdano brez soglasja Zavoda za gozdove Slovenije, čeprav je šlo za poseg na gozdnih zemljiščih. Kadar se izboljšuje dostopnost gozdnih parcel, potekajo postopki skladno z določili ZG (37. člen) in Pravilnika o gozdnih prometnicah, ne pa po Uredbi o ravnanju z odpadki. Izdano okoljevarstveno dovoljenje je v točki 3 in 8 neizvršljivo, saj se izdaja za nazaj, torej potem, ko so bili vsi posegi že izvršeni. Iz obrazložitve okoljevarstvenega dovoljenja izhaja, kaj vse mora stranka storiti v primeru spremembe v obratovanju naprave, povezane z njenim delovanjem ali razširitvijo, čeprav je iz izreka razvidno, da ne gre za nikakršno napravo. Upravni organ bi moral v okoljevarstvenem soglasju (pravilno dovoljenju) natančno navesti lastnike zemljišč, na katerih se je vršilo nasipavanje. Upoštevati pa bi moral tudi Odlok občine Postojna o začasnih ukrepih za zavarovanje območja prostorske ureditve, ki se načrtuje z občinskim podrobnim načrtom stanovanjska soseska Planina (Uradni list RS, št. 105/2008). Med drugimi ukrepi prepoveduje tudi izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Pravica do zdravega življenjskega okolja je ustavno varovana pravica, pogoje za uporabo zemljišč in pogoje, pod katerimi se smejo izkoriščati naravna bogastva, določa zakon (70. in 71. člen Ustave RS). Varovanje zdravega življenjskega okolja, zemljišč in naravnih bogastev je zato v javnem interesu, kajti škodljivi vplivi na okolje prizadenejo širši krog ljudi in imajo lahko nepopravljive posledice. Po definiciji 1. člena ZG je gozd naravno bogastvo. Zaradi svoje ekološke in socialne funkcije uživajo gozdovi še posebno varstvo in skrb, v proračunu Republike Slovenije pa se zagotavljajo sredstva za javno gozdarsko službo in podobno. Vse navedeno kaže na obstoj javnega interesa na ohranitvi obsega, kvalitete, ekološke in socialne funkcije gozda.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti vztraja pri svojih stališčih, ki jih je navedla v obrazložitvi drugostopenjske odločbe. Tožbene navedbe, ki jih tožeča stranka v pritožbenem postopku ni uveljavljala, tožena stranka v celoti zavrača in predlaga, da jih naslovno sodišče ne dopusti, ker predstavljajo nedovoljene tožbene novote. Za tak primer gre pri sklicevanju tožeče stranke na določbe 37. člena in naslednjih ZG ter Pravilnika o gozdnih prometnicah, ki pa materialnopravno tako ali tako nista relevantna za obravnavano zadevo. Nedovoljene tožbene novote so tudi vse trditve v 4. in 5. točki tožbe. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Prizadeta stranka se v odgovoru na tožbo strinja s stališčem drugostopenjskega organa, da soglasje Zavoda za gozdove Slovenije ni niti materialnopravni niti procesni pogoj za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za vnos zemeljskega izkopa. Na navedbe tožeče stranke, da potekajo postopki v primerih, ko se izboljšuje dostopnost gozdnih parcel v skladu z določili ZG in Pravilnika o gozdnih prometnicah, prizadeta stranka odgovarja, da je bilo lastnikoma predmetnih parcel izdana odločba o dovolitvi priglašenih del, s katero se dovoli izvesti dela, ki obsegajo ureditev dostopne poti na kmetijska zemljišča na ... Ta dela še niso zaključena. Glede ugovora, da je bilo izpodbijano dovoljenje izdano za nazaj, pa prizadeta stranka navaja, da je v prekrškovnem postopku plačala kazen, ker ni imela ustreznega dovoljenja. Na navedbe tožeče stranke, da bi moral upravni organ upoštevati tudi Odlok občine Postojna o začasnih ukrepih za zavarovanje območja prostorske ureditve, ki se načrtuje z občinskim podrobnim načrtom stanovanjska soseska Planina, pa prizadeta stranka odgovarja, da je bil v Uradnem listu RS, št. 15/10 z dne 2. 3. 2010 objavljen Odlok o začasnih ukrepih za zavarovanje območja prostorske ureditve, ki se načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom stanovanjska soseska Planina, s katerim sta bili zemljišči s parcelnima št. 1610 in 1616/1 k.o. ... izvzeti. Ne glede na navedeno pa navedeni odlok in njegova sprememba v ničemer ne vplivata na okoljevarstveno dovoljenje, kajti sam poseg, ki ga napadeno okoljevarstveno dovoljenje dovoljuje, ne sodi med posege, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Izdano okoljevarstveno dovoljenje tudi v ničemer ne krši ustavnih in zakonskih norm, saj je kljub dovoljenemu posegu gozd ostal nedotaknjen. Javni interes po ohranitvi gozda v konkretnem primeru ni ogrožen, ker je prav namen tega nasipa, ki ga je dovolila izpodbijana odločba, utrditi pot do površin z namenom gospodarske, socialne in ekološke funkcije iz 1. odstavka 67. člena Ustave RS. Predlaga, da se tožba tožeče stranke kot neutemeljena zavrne.

Tožeča stranka v pripravljalni vlogi, ki jo je sodišče prejelo 8. 4. 2010, med drugim navaja, da je ravnanje z zemeljskim izkopom, ki je nastal kot posledica zemeljskih del pri izgradnji poslovno turističnega objekta, določeno v gradbenem dovoljenju. Navaja, da je prizadeta stranka, brez priloženega pisnega pooblastila zemljiškoknjižnih lastnikov predmetnih parcel, na Zavod za gozdove Slovenije vložila vlogo za pridobitev soglasja za vnos zemeljskega izkopa v tla po postopku R10. Pri tem se postavlja vprašanje, na osnovi katerega dokumenta je bila izvršena krčitev gozda, na podlagi izpodbijanega okoljevarstvenega dovoljenja ali gradbenega dovoljenja. Po določilih ZUP se o isti stvari ne sme odločati dvakrat. Opozarja na posledice posega. Okoljevarstveno dovoljenje je bilo izdano kljub vedenju organa, ki je izdal dovoljenje, da se za omenjen vnos odpadkov vodijo inšpekcijski in prekrškovni postopki in kljub temu, da je bil pisno seznanjen z zadržki okoljske in gozdarske inšpekcije na izdajo predmetnega dovoljenja. Soglasje Zavoda za gozdove Slovenije za poseg v gozd je samostojen akt, ki ga pridobi lastnik zemljišča in ga priloži vlogi za izdajo OVD, saj je nujno pri odločanju o glavni stvari – vnosu zemeljskega izkopa na gozdne parcele. Odgovarja na navedbe prizadete stranke, da obravnavano nasutje obsega med drugim tudi parcelo 1615 k.o. ..., ki je v lasti RS in torej ni skladno s predvidenim posegom, za katerega je bila izdana odločba o dovolitvi priglašenih del. Tožba ni utemeljena.

Po določbi 3. odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (Ur.l.RS, št. 105/06 in naslednji, v nadaljevanju ZUS-1) stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Glede na določbo 1. odstavka 52. člena ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Kot tožbeni razlogi se lahko upoštevajo le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.

Ker je tožeča stranka v tožbi navedla več dejstev in predlagala več dokazov, ki jih v pritožbi zoper odločbo prvostopenjskega organa ni, na primer, da se obrazložitev odločbe delno sklicuje na napravo, čeprav je iz njenega izreka razvidno, da ne gre za nikakršno napravo in da bi tožena stranka morala upoštevati občinski odlok, ki med drugim prepoveduje izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj, niti ni obrazložila, zakaj jih ni navedla že v postopku izdaje upravnega akta, niti ni izkazala, da jih upravičeno ni mogla navesti v postopku izdaje upravnega akta, na kar upravičeno opozarja prizadeta stranka, se sodišče do njih ni opredeljevalo.

Po določbi 1. odstavka 28. člena ZUS-1 je potrebno tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. S pretekom tega roka tožnik izgubi pravico do nadaljnih tožbenih navedb.

Iz upravnega spisa izhaja, da je tožeča stranka odločbo drugostopenjskega organa prejela 21.1.2010, rok za vložitev tožbe in s tem tožbenih navedb ji je tako potekel dne 22.2.2010. Zato so vse nadaljnje tožbene navedbe, ki jih je tožeča stranka navedla po tem roku, prepozne. Sodišče se zato tudi do njih ni opredeljevalo.

Sodišče uvodoma navaja, da se v celoti strinja s pravnimi in dejanskimi razlogi za odločitev, ki sta jih v obrazložitvi navedla upravna organa obeh stopenj.

V zadevi je sporno predvsem, ali je soglasje Zavoda za gozdove Slovenije pogoj za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov po postopku R10, saj ni sporno, da gre za poseg v gozd.

V obravnavanem primeru, ko gre za okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov na način vnosa zemeljskega izkopa, so materialnopravni pogoji določeni v 82. do 85. členu in 20. členu ZVO-1 ter Uredbi o ravnanju z odpadki in Uredbi. V citiranih predpisih nikjer ni določeno, da je pogoj za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov v gozdu oziroma gozdnem prostoru soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. Da bi bilo navedeno soglasje pogoj za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja po določbah ZVO-1, pa ne izhaja niti iz 21. člena ZG, na katerega se pri utemeljevanju svoje tožbe sklicuje tožeča stranka, niti iz drugih določb ZG.

Glede na navedeno tudi po presoji sodišča soglasje Zavoda za gozdove Slovenije ni niti materialnopravni niti procesni pogoj za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za vnos zemeljskega izkopa. Zato niso utemeljene tožbene navedbe, da je bila zaradi tega izpodbijana odločba nezakonita in da je bil kršen materialnopravni predpis.

Seveda pa izdaja predmetnega dovoljenja še ne pomeni, da je mogoče samo na njegovi podlagi posegati v gozd ali gozdni prostor. Ne glede na to, ali je za predmetni poseg treba pridobiti gradbeno dovoljenje ali ne, mora investitor pred posegom v gozd ali gozdni prostor pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, in sicer kot predhodno soglasje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja v skladu z določbami 50. člena in naslednjih Zakona o graditvi objektov (Ur.l.RS, št. 110/02 in naslednji, v nadaljevanju ZGO-1) ali kot samostojen akt, če dovoljenje ni potrebno. Določba 21. člena ZG namreč ne razlikuje med primeri, ko je za poseg potrebno gradbeno dovoljenje, in primeri, ko ni. Če pride do graditve objekta ali do posega v gozd brez dovoljenja Zavoda za gozdove Slovenije, ima pristojni inšpektor po določbah ZG poleg ostalih pristojnosti tudi pristojnost izreči globo od 1.200 EUR do 42.000 EUR.

Da ne bi bil izpolnjen kakšen drug pogoj za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov, tožeča stranka ne navaja.

Na presojo zakonitosti izdanega okoljevarstvenega dovoljenja ne more vplivati okoliščina, ali je bilo dejanje, ki se z njim dovoljuje, že izvršeno, ali ne. Pri izdaji okoljevarstvenega dovoljenja je bistvo le, ali so podani zakoniti pogoji za njegovo izdajo, morebitno izvajanje del brez izdanega okoljevarstvenega dovoljenja pa je lahko predmet ustreznih inšpekcijskih postopkov, kot je pravilno pojasnil drugostopenjski organ. Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na nezmožnost izvršitve izdanega dovoljenja v 3. in 8. točki zaradi že izvršenih del, so zato neutemeljeni.

V prilogi 5 Uredbe o ravnanju z odpadki, kjer so navedeni postopki predelave odpadkov, je pod oznako R10 naveden vnos v ali na tla v korist kmetijstvu ali za ekološko izboljšanje. Kaj pomeni izraz izboljšanje ekološkega stanja tal, izhaja iz 1. točke 1. odstavka 2. člena Uredbe, in sicer gre za vnašanje zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine v ali na tla zaradi njegove rekultivacije, nasipavanja zemljišč pri vzpostavitvi novega stanja tal ali zaradi zapolnjevanja izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega stanja tal. Tudi po presoji sodišča je prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi ustrezno utemeljil in s pravnimi argumenti, sklicujoč se na materialnopravne predpise, obrazložil, zakaj šteje, da gre v obravnavani zadevi za postopek predelave odpadkov po postopku R10, določen v Uredbi o ravnanju z odpadki. Tožeča stranka zato ne more uspeti s pavšalnimi tožbenimi ugovori, da ne gre za tak postopek.

Ker, kot rečeno, izpodbijano okoljevarstveno dovoljenje samo po sebi še ne dovoljuje posega v gozd ali gozdni prostor, pač pa je za tak poseg po presoji sodišča v skladu z določbo 21. člena ZG potrebno pridobiti še soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, ne glede na to, ali je za poseg potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje ali ne tudi niso utemeljeni tožbeni ugovori, ki smiselno uveljavljajo kršitev ustavno varovanih pravic.

Iz vseh navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da sta izpodbijani odločbi pravilni in zakoniti, zato je tožbo v skladu s 1. odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Ker v tožbi niso bila navedena nobena dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z določbo 2. alinee 2. odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.