Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga je v skladu z ustaljeno sodno prakso treba poiskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, kot so opredeljene z besedilom tarifne številke KN in opombami k oddelku ali poglavju. Pojasnjevalne opombe so v precejšnjo pomoč pri razlagi obsega različnih tarifnih številk, nimajo pa zavezujočega značaja. Tudi namembnost proizvoda je lahko objektivno merilo za uvrstitev, če je neločljivo povezana s proizvodom, pri čemer se neločljivost presoja glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti.
I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
1. Z odločbo DT 0610-4980/2016-11 z dne 26. 4. 2017 (v nadaljevanju prva izpodbijana odločba) je Finančna uprava RS (v nadaljevanju prvostopenjski, tudi davčni organ) blago - neosvetljene aluminijeve plošče za izdelavo tiskarskih plošč, uvoženo po postopku sprostitve v prost promet po uvoznih carinskih deklaracijah z MRN oznakami: 14SI00103440824548 z dne 31. 7. 2014, 14SI00191340825316 z dne 27. 8. 2014, 14SI00191340926092 z dne 6. 11. 2014, 14SI00191340965830 z dne 3. 12. 2014, 14SI00191340965849 z dne 3. 12. 2014, 15SI00191340522480 z dne 21. 1. 2015, 15SI00191340654757 z dne 22. 4. 2015, 15SI00191340675622 z dne 7. 5. 2015, 15SI00191340733007 z dne 16. 6. 2015, 15SI00191340802012 z dne 5. 8. 2015, 15SI00102640603873 z dne 27. 8. 2015, 15SI00103440999844 z dne 20. 11. 2015 in 16SI00102640648371 z dne 9. 11. 2016, uvrstila v tarifno oznako kombinirane nomenklature (v nadaljevanju KN) 3701 30 00 in Taric kodo 90 ter solidarnima dolžnikoma, in sicer tožniku kot prejemniku blaga ter družbi A. d.o.o. kot deklarantu določila in naložila v plačilo znesek uvoznih dajatev in zamudnih obresti v skupnem znesku 19.311,39 EUR. Tožniku kot prejemniku blaga je davčni organ dodatno odmeril še davek na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) za davčno obdobje november 2016 v skupnem znesku 118,48 EUR.
2. Iz obrazložitve prve izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo pri tožniku v okviru davčnega inšpekcijskega nadzora (v nadaljevanju DIN) za obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2016 ugotovljeno nepravilno uvrščanje blaga, sproščenega v prost promet po zgoraj navedenih carinskih deklaracijah, ki jih je izdelala družba A. d.o.o. kot deklarant v svojem imenu in za račun tožnika kot prejemnika blaga na podlagi posrednega zastopanja. Davčni organ je o ugotovitvah sestavil zapisnik z dne 2. 3. 2017, na katerega sta tožnik in družba A. d.o.o. podala pripombe, ki pa jih davčni organ ni upošteval. Davčni organ je ob uvozu izdelkov s trgovskim nazivom "Positive Thermal CTP Plate FIT-Invado" in "Presensitized aluminium offset plates NEG.FAST" po carinskih deklaracijah tožnika z MRN oznakami, ki niso bile predmet tega DIN, odvzel vzorce navedenih izdelkov zaradi pridobitve strokovnega mnenja o uvrščanju. Na podlagi teh vzorcev je Generalni finančni urad (v nadaljevanju GFU) izdal strokovna mnenja, iz katerih izhaja, da se izdelki z nazivom "Positive Thermal CTP Plate FIT-Invado" in "Presensitized aluminium offset plates NEG.FAST" uvrščajo v tarifno oznako KN 3701 30 00 in Taric kodo 90. Iz navedenih mnenj izhaja, da je izdelek FIT-Invado gladka pravokotna aluminijeva plošča, na katero je nanesena plast materiala modre barve, občutljivega na infra rdečo svetlobo, ki še ni bila izpostavljena fotografskemu postopku. Izdelek NEG.FAST je gladka pravokotna aluminijeva plošča, na katero je nanesena plast materiala zelene barve, občutljivega na ultra vijolično svetlobo, ki tudi še ni bila izpostavljena fotografskemu postopku. Davčni organ je na podlagi izdanih strokovnih mnenj, tehničnih podatkov, pojasnil tožnika ter fizičnega ogleda, v postopku ugotovil, da se neosvetljene aluminijeve plošče za izdelavo tiskarskih plošč s trgovskimi nazivi FIT-Invado, Fit-Envase, NEG.FAST in Ecoplate T pravilno uvrščajo pod tarifno oznako KN 3701 30 00 in Taric kodo 90. Vse vrste plošč se uporabljajo za izdelavo tiskarskih plošč, zato je opis blaga „tiskarske plošče“ v polju 31 vseh carinskih deklaracij netočen. Na podlagi navedenih ugotovitev je davčni organ naredil nov obračun, po katerem znaša skupni znesek premalo plačanih dajatev 19.311,39 EUR, od tega carine 15.621,95 EUR, DDV 3.322,22 EUR in zamudne obresti 367,22 EUR. Davčni organ se glede carinskega dolga sklicuje na 201. in 213. člen Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 10. 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (v nadaljevanju CZ) in na 77. in 84. člen Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. 10. 2013 o carinskem zakoniku Unije (v nadaljevanju CZU). Kot podlago za naknadni obračun uvoznega DDV pa navaja 38. in šesti odstavek 77. člena Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1) ter 158. člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju PZDDV). Zamudne obresti so obračunane v skladu z drugim odstavkom 114. člena CZU.
3. Z odločbo DT 0610-4980/2016-12 z dne 26. 4. 2017 (v nadaljevanju druga izpodbijana odločba) je davčni organ blago - neosvetljene aluminijeve plošče za izdelavo tiskarskih plošč, uvoženo po postopku sprostitve v prost promet po uvozni carinski deklaraciji z MRN oznako 15SI00191340754453 z dne 1. 7. 2015, uvrstil v tarifno oznako KN 3701 30 00 in Taric kodo 90 ter solidarnima dolžnikoma, in sicer tožniku kot prejemniku blaga ter družbi B.d.o.o. kot deklarantu določil in naložil v plačilo znesek uvoznih dajatev in zamudnih obresti v skupnem znesku 319,89 EUR.
4. Iz obrazložitve druge izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo pri tožniku v okviru DIN za isto obdobje, kot je bilo zgoraj navedeno, ugotovljeno tudi nepravilno uvrščanje blaga, sproščenega v prost promet po carinski deklaraciji z MRN oznako 15SI00191340754453 z dne 1. 7. 2015, ki jo je izdelal B.d.o.o. v svojem imenu in za račun tožnika kot prejemnika blaga na podlagi posrednega zastopanja. Davčni organ je o ugotovitvah sestavil zapisnik z dne 6. 3. 2017, na katerega je tožnik podal pripombe, ki pa jih davčni organ ni upošteval. Davčni organ se sklicuje na strokovna mnenja GFU, ki so bila izdelana v zvezi z odvzetimi vzorci po carinski deklaraciji tožnika z MRN oznako, ki ni bila predmet tega DIN, iz katerih izhaja, da se izdelki z nazivom "Presensitized aluminium offset plates NEG.FAST" uvrščajo v tarifno oznako KN 3701 30 00 in Taric kodo 90. Iz navedenih mnenj izhaja, da je izdelek NEG.FAST gladka pravokotna aluminijeva plošča, na katero je nanesena plast materiala zelene barve, občutljivega na ultra vijolično svetlobo, ki še ni bila izpostavljena fotografskemu postopku. Plošča se uporablja za izdelavo tiskarskih plošč, zato je opis blaga „tiskarske plošče“ v polju 31 vseh carinskih deklaracij netočen. Plošče NEG.FAST se ne morejo uvrstiti pod prijavljeno tarifno podštevilko HS 8442 50, ker v trenutku uvoza še niso bile izpostavljene fotografskemu postopku s pomočjo svetlobe in jih je pred tiskarsko uporabo potrebno s pomočjo fotokemičnega postopka pripraviti za uporabo v ofsetni tehniki tiskanja. Davčni organ je ugotovil, da se plošče za izdelavo tiskarskih plošč z nazivom NEG.FAST pravilno uvrščajo pod oznako KN 3701 30 00 in Taric kodo 90. Na podlagi navedenih ugotovitev je davčni organ naredil nov obračun, po katerem znaša skupni znesek premalo plačanih dajatev po prej navedeni carinski deklaraciji 319,89 EUR. Davčni organ se glede carinskega dolga sklicuje na 201. in 213. člen CZ. Kot podlago za naknadni obračun uvoznega DDV pa navaja 38. in šesti odstavek 77. člena ZDDV-1 ter 158. člen PZDDV. Zamudne obresti so obračunane v skladu z drugim odstavkom 114. člena CZU.
5. Ministrstvo za finance je pritožbi tožnika in družbe A. d.o.o. kot neutemeljene zavrnilo in potrdilo izpodbijani odločitvi. V zvezi s pritožbenimi navedbami dodatno pojasnjuje, da se blago uvršča v KN v skladu s splošnimi pravili za razlago KN ter v skladu z opombami k oddelkom in poglavjem KN, tarifnim številkam in podštevilkam ter dodatnimi opombami. Pri uvrščanju je potrebno upoštevati tudi pojasnjevalne opombe h KN ter pojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema (v nadaljevanju POHS), ki jih izdaja Svetovna carinska organizacija (v nadaljevanju SCO). Odločilno merilo za tarifno uvrščanje blaga so njegove objektivne značilnosti in lastnosti, ki so opredeljene v poimenovanju tarifne številke KN ter pojasnilih oddelkov in poglavij. Ugotovljeno je bilo, da gre v primeru izdelkov FIT-Invado, FIT-Envase, NEG.FAST in Ecoplate T za gladke pravokotne plošče iz aluminijeve zlitine, na katero je nanesena plast materiala, ki je temno modre barve in občutljiva na svetlobo valovne dolžine 830 nm (infrardeča - IR) oziroma v primeru izdelka NEG.FAST zelene barve in občutljiva na svetlobo valovne dolžine 360 do 400 nm (ultravijolična - UV). Plast nanešenega materiala še ni bila izpostavljena fotografskemu postopku oziroma UV ali IR svetlobi. Vse vrste plošč se uporabljajo za izdelavo tiskarskih plošč. Plošče so se uvažale različnih dimenzij, pri čemer so bile v vseh primerih stranice plošč daljše od 255 mm. Blago s takšnimi lastnostmi pa se pravilno uvršča v tarifno oznako 3701 30 00 KN in TARIC kodo 90. Tarifna oznaka je bila določena ob upoštevanju Splošnih pravil za razlago KN 1 in 6, opombe 2 k 37. poglavju, besedila k oznaki KN 3701, 3701 30 00 in besedila k oznaki TARIC 3701 30 00 90, pojasnjevalne opombe HS k 37. poglavju pod splošno, pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3701 (A), pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3705, četrti odstavek izključitev (c), pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8442 (C) zadnji odstavek, pojasnjevalne opombe HS k XV. oddelku izključitve (d) in mnenja o uvrstitvi blaga, ki ga je sprejela SCO na svoji 55. seji marca 2015. 6. Nadalje se pritožbeni organ sklicuje na Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/2246 z dne 30. 11. 2017 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo. Ta Uredba uvršča v KN neosvetljene aluminijaste plošče (ti. pozitivne termalne plošče, občutljive na laserske diode), pravokotne oblike, z eno stranjo daljšo od 255 mm, na eni strani premazane z emulzijo (ki vsebuje predvsem smolo, topno v alkalnem mediju, eno ali več IR (infrardečih) barvil (svetlobno-termični pretvornik) in preprečevalec topnosti (barvilo), ki so občutljive na infrardeče laserske diode z valovno dolžino 830 nm. Namenjene so za uporabo z opremo CTP (tehnologija računalnik - plošča) za srednje in velike naklade. Za podaljšanje življenjske dobe končanega izdelka se plošče s posebnim postopkom „zapečejo", da se slika utrdi, potem ko je bila razvita. Pritožbeni organ navaja, da se v skladu z navedeno izvedbeno uredbo takšne plošče uvrščajo v tarifno oznako 3701 30 00 KN. Uvrstitev pod oznako KN 8442 50 00 kot tiskarske plošče je izključena, ker so svetlobno občutljive plošče s tarifno številko 3701 izključene iz tarifne številke 8442. Uredba je začela veljati 28. 12. 2017 in je razlagalna, kar pomeni, da je pravilnost uvrstitve, ki jo uredba določa, odvisna od dejstev in pravnih pravil, ki jih je mogoče uporabiti tudi za nazaj. Pritožbeni organ navaja, da navedeno kaže, da je bilo deklariranje tiskarskih plošč s takšnimi značilnostmi, kot izhajajo iz predmetnega spisa, v tarifno oznako 8442 50 80 KN nepravilno, zaradi česar so bile plačane nižje uvozne dajatve od zakonsko dolgovanih. Ostale pritožbene navedbe, po mnenju pritožbenega organa, ne vplivajo na drugačno odločitev v zadevi.
7. Tožnik se z navedenima odločitvama ne strinja in v tožbi uveljavlja tožbene razloge iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kršitve ustavnih pravic in 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP). Navaja, da je pritožbeni organ z izpodbijanim sklepom združil tri zadeve (DT 498-1-27/2017, DT 498-1-28/2017 in DT 498-1-29/2017), odgovoril pa na pritožbe zgolj zoper dve zadevi (DT 0610-4980/2016-11 in DT 0610-4980/2016-12, obe z dne 26. 4. 2017). Prvostopenjski davčni organ v zapisniku ni ugotovil za kakšno novo dejstvo gre in s katerimi dokazi je ugotovljeno. Pri naknadnem obračunu pa je potrebna istovrstnost prejšnje in nove upravne stvari, ki je nujno povezana s poznejšo spremembo pravnomočnega upravnega razmerja. Razlog za spremembo pravnomočnega upravnega akta pa je samo takšno novo dejstvo, ki je bilo naknadno odkrito in je sestavni del prejšnjega dejanskega stanja. Tožnik se je v pripombah skliceval na 78. člen CZ, prvostopenjski organ na navedene pripombe ni odgovoril, kar predstavlja kršitev 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Prav 78. člen CZ je bil podlaga za naknadni obračun carinskih dajatev. Pri čemer je naknadni obračun carinskih dajatev dejansko obnova postopka v posebnem carinskem postopku v primerjavi s splošnim upravnim postopkom.
8. Tožnik se ne strinja z uvrstitvijo v tarifno oznako KN 3701 30 00 in TARIC kodo 90. V prejšnjih postopkih so bili odvzeti vzorci blaga in izdana mnenja GFU o uvrstitvi blaga. Na dokazni predlog tožnika prvostopenjski organ ni odgovoril, s čimer je kršil 214. člen ZUP. Prvostopenjski organ je celotni dokazni postopek utemeljil na ugotovitvah izvedenca iz carinskega laboratorija, ki je opravil ogled odvzetih vzorcev brez navzočnosti tožnika, čeprav je to obvezno po prvem odstavku 200. člena ZUP. Tožniku tudi ni vročil rezultatov ogleda in izvedenskega mnenja. Poleg tega je v primeru ogleda ali zaslišanja prič ali izvedencev po 154. členu ZUP obvezna obravnava, ki je pomembna procesna pravica. Po stališču Ustavnega sodišča RS iz ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS izhaja pravica do kontradiktornega postopka.
9. Navaja, da ZUP vsebuje minimalna pravila za zaščito šibkejše strani v postopku, pri čemer citira tujo sodno prakso. Davčni organ je selektivno ugotavljal dejstva, s čimer je kršil temeljne ustavne pravice stranke do poštene obravnave. Ravnanje davčnega organa pomeni kršitev načela pravne države in ustavnega načela zaupanja v pravo (2. člen Ustave RS). Sodišču predlaga, da pritegne izvedenca, ki bo ugotovil, ali lastnosti blaga odstopajo od opisa v carinski deklaraciji in ali obstajajo netočni ali nepopolni podatki na carinski deklaraciji, ter naj zasliši predstavnika tožnika C.C., in uslužbenca GFU, ki je izdelal več strokovnih mnenj o uvrstitvi izdelkov v tarifno oznako KN 3701 30 00 in TARIC kodo 90. 10. Tožnik navaja, da drugostopenjske odločbe ni mogoče preizkusiti. Pritožbeni organ je spregledal, da je med leti 2007 in 2012 prišlo do sprememb HS, zato so 1. 1. 2012 začele veljati nove POHS. Nadalje so citirani materialni predpisi tako ohlapni, zato je mogoča različna interpretacija le-teh, kar so izkoristile ostale države članice EU, ki so svojim uvoznikom izdajale ZTI in jim s tem omogočale uvoz blaga pod ugodnejšimi pogoji. Napačna je navedba tožene stranke, da je predmetno blago le kitajskega porekla, pravilno je kitajskega in brazilskega porekla. Predmet predhodnih vzorčenj in laboratorijskih analiz so bile izključno NEG FAST in FIT INVADO tiskarske plošče. EcoplateT in FIT-Envase nista bila pregledana. Tožnik opozarja na neenotno uporabo KN v okviru EU. Dejstvo, da je bilo potrebno sprejeti izvedbeno uredbo Komisije dokazuje, da je v virih, na katere se sklicuje tožena stranka, pomanjkljiva dikcija, ter da so nekateri uvozniki blaga iz EU carinili blago ugodneje in je bil tožnik diskriminiran. Nad slovenskim uvoznikom se je vršil inšpekcijski nadzor in preverba carinskih postopkov, medtem ko so druge države (Latvija) izdajale ZTI ter tako zavarovale gospodarske subjekte.
11. Nadalje tožnik navaja, da so predmet obravnave carinske deklaracije iz leta 2014, 2015 in 2016, medtem, ko je bila izvedbena uredba Komisije, ki ureja neskladje uvrščanja samo za tiskarske plošče, občutljive na IR svetlobo, sprejeta šele konec leta 2017. Izvedbena uredba pokriva samo tiskarske plošče, ki se osvetljujejo z IR svetlobo in ne velja za tiskarske plošče, ki se osvetljujejo z UV svetlobo. Poleg tega tarifna oznaka KN 8442 50 00 v letih predmetnih uvozov (2014, 2015 in 2016) ni obstajala. Nadalje tožnik podrobno razčlenjuje materialne vire, na katere se je sklicevala tožena stranka v drugostopenjski odločbi ter razlaga, zakaj le-ti ne veljajo za uvoženo blago po predmetnih deklaracijah. Mnenja SCO ne moremo uporabiti za vse tipe plošč, saj navaja le plošče, ki so občutljive na UV svetlobo. Ugodnejši pogoji, pod katerimi lahko predmeten tip plošč uvažajo nekatera ostala podjetja v EU, postavljajo tožnika v deprivilegiran položaj, posredno pa postajajo nekonkurenčne tudi slovenske tiskarne, s čimer Finančna uprava krši 64. in 66. člen Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (v nadaljevanju ZPOmK-1).
12. Tožnik nadalje zatrjuje kršitev ustavnega načela enakosti pred zakonom iz 11. in 22. člena Ustave RS, ker je prvostopenjski organ uporabil POHS, ki niso dostopne v uradnem jeziku organa. POHS in stališča o uvrstitvi blaga nista del konvencije o HS in nista pravno obvezujoča. Med leti 2007 in 2012 je prišlo do velikih sprememb harmoniziranega sistema, zato so 1. 1. 2012 začele veljati nove pojasnjevalne opombe, ki pa, zaradi spora o avtorskih pravicah SCO, niso uradno prevedene. Nedostopnost konkretnega podzakonskega akta je v nasprotju s pogojem dostopnosti zakona (accessibility requirement). Poleg tega KN očitno ni bila jasna glede uvrščanja zadevnega blaga in ni izpolnjen pogoj jasnosti zakona (reasonable clarity requirement). Pri naknadnem obračunu pa je potrebna istovetnost prejšnje in nove upravne stvari, ki je nujno povezana s pojmom poznejše spremembe pravnomočnega upravnega razmerja, razlog za spremembo pa je lahko le novo dejstvo, ki je bilo naknadno odkrito, a je del prejšnjega dejanskega stanja. Sodišču predlaga, naj skliče glavno obravnavo in odloči v sporu polne jurisdikcije, odpravi izpodbijani odločbi in ustavi postopek, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka.
13. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb ter sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno. V zvezi s tožbenimi navedbami pa dodaja, da je drugostopenjski organ s sklepom pravilno združil pritožbene postopke zoper dve odločbi glede na to, da sta bili zoper odločbo DT 0610-4980/2016-11 bili vloženi dve pritožbi različnih pritožnikov. Sklicevanje tožnika na določilo 78. člena CZ je brezpredmetno, saj določila ne veljajo več, niti niso bila uporabljena. Carinska kontrola po prepustitvi blaga v DIN je bila namreč opravljena na podlagi 48. člena CZU. Nadalje navaja, da v predmetnem postopku carinjenja blaga niso bili odvzeti vzorci. Strokovno mnenje Sektorja za tarifo ni izvedensko mnenje v smislu ZUP, ker gre za organizacijsko enoto GFU. Tožena stranka navaja, da so so bile POHS v delu, ki se citira v izpodbijani odločbi, prevedene v slovenski jezik in objavljene v Uradnem listu RS in se v tem delu tudi kasneje niso spremenile, zaradi česar je bil razlog, da so bile v letu 2012 sprejete nove, očitno v spremembi na drugih področjih, ne pa v delu, ki se nanaša na tiskarske plošče. Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2246 z dne 30. 11. 2017, ki je razlagalne narave, je bila izdana v času odločanja o pritožbi in potrjuje, da je bila uvrstitev blaga s strani prvostopenjskega organa pravilna in zakonita, prvotna deklaracija pa nepravilna. Sklicevanje tožnika na deprivilegiran položaj ne more biti razlog za nepravilno uvrščanje blaga. Prvostopenjski organ je lastnosti blaga ugotovil na podlagi deklaraciji priložene dokumentacije in dokumentacije, ki mu je bila predložena v postopku naknadne kontrole. Sklicevanje na tuje ZTI ni vplivalo na odločitev. Glede na to, kako so se ugotovile lastnosti spornega blaga, ki so bile podlaga za uvrstitev v KN, tudi ni razloga za zaslišanje predlaganih oseb.
14. V pripravljalni vlogi se tožnik sklicuje na sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah Devinar, Korošec, Pro plus in Mirovni inštitut. Ponovno poudari, da je bil tožnik finančno bistveno bolj obremenjen in cenovno manj ugoden od ostalih uvoznikov na enotnem trgu EU. Tožena stranka neupravičeno pričakuje, da bo tožnik pristal na plačilo višjih carinskih dajatev tudi za obdobje pred uveljavitvijo uredbe. Naproša za ponoven pregled argumentov v zapisniku in tožbi, kjer opozarja na neskladje v carinski zakonodaji in spremljajočih virih, ki se jih da interpretirati na različne načine, kar je omogočalo neenotno uvrščanje in izdajanje ZTI. Sodišču predlaga, da pregleda še ostale tožbe, ki jih je vložil proti toženi stranki, saj bo šele po pregledu vseh jasen obseg spora, ki znaša 61.427,96 EUR.
15. Tožena stranka v pripravljalni vlogi odgovarja, da časovna vrzel med carinskim postopkom in sprejemom Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2246 z dne 30. 11. 2017 ni vplivala na drugačno odločitev. Naknadno sprejeta Izvedbena uredba le potrjuje pravilnost odločitve prvostopenjskega organa glede uvrstitve plošč v pravilno tar. št. 3701. Obstajajo namreč tudi tuje ZTI, po katerih so bile tiskarske plošče uvrščene pravilno. Sklicevanje tožnika na deprivilegiran položaj v primerjavi z evropskimi uvozniki istega materiala tako ne more biti razlog za napačno uvrščanje blaga.
16. Tožba ni utemeljena.
17. Po presoji sodišča sta izpodbijani odločbi pravilni in zakoniti iz razlogov, ki izhajajo iz obrazložitev izpodbijanih odločitev, zaradi česar se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje nanje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1) glede tožbenih ugovorov pa dodaja:
18. V obravnavani zadevi sta sporni odločitvi prvostopenjskega organa, na podlagi katerih se je blago - neosvetljene aluminijeve plošče za izdelavo tiskarskih plošč s trgovskimi nazivi FIT-Invado, FIT-Envase, NEG.FAST in Ecoplate T, uvoženo po postopku sprostitve v prost promet, uvrstilo v tarifno oznako 3701 30 00 KN in TARIC kodo 90, zaradi česar so bile tudi tožniku kot solidarnemu dolžniku naložene v plačilo dajatve iz naslova carine, DDV in zamudnih obresti. Sodišče ni sledilo tožniku, ki se z uvrstitvijo predmetnega blaga v tarifno oznako 3701 30 00 in TARIC kodo 90 ni strinjal. 19. Odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga je v skladu z ustaljeno sodno prakso treba poiskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, kot so opredeljene z besedilom tarifne številke KN in opombami k oddelku ali poglavju. Pojasnjevalne opombe so v precejšnjo pomoč pri razlagi obsega različnih tarifnih številk, nimajo pa zavezujočega značaja. Tudi namembnost proizvoda je lahko objektivno merilo za uvrstitev, če je neločljivo povezana s proizvodom, pri čemer se neločljivost presoja glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti.
20. Tarifna številka 3701 določa: »Fotografske plošče in plan filmi, občutljivi za svetlobo, neosvetljeni, iz kakršnega koli materiala, razen iz papirja, kartona ali tekstila; plan filmi za trenutno (hitro) fotografijo, občutljivi na svetlobo, neosvetljeni, v kasetah ali brez njih«. V besedilu tarifne oznake HS 3701 30 je navedeno: »Druge plošče in plan filmi, katerih ena stran je daljša od 255 mm«. Iz opombe 2 k 37. poglavju izhaja: »V tem poglavju se izraz „fotografski" nanaša na postopek, ki omogoča ustvarjanje vidne slike z neposrednim ali s posrednim delovanjem svetlobe ali drugih oblik sevanja na foto občutljivo površino«.
21. Tudi po presoji sodišča je pravilen zaključek prvostopenjskega organa iz obeh izpodbijanih odločb, da gre v primeru izdelkov FIT-Invado, Fit-Envase, NEG.FAST in Ecoplate T, za blago, ki se pravilno uvršča v tarifno oznako 3701 30 00 in TARIC kodo 90. Prvostopenjski organ je namreč na podlagi izdanih strokovnih mnenj, tehničnih podatkov na uvoznih računih, tehničnih podatkov na javno dostopnih spletnih straneh proizvajalcev iz Brazilije in iz Kitajske, pojasnil predstavnikov tožnika ter fizičnega ogleda izdelka FIT-Invado in njegove priprave ter uporabe za tiskarske namene v prostorih tiskarne D., v DIN ugotovil, da gre v primeru izdelkov FIT-Invado, FIT-Envase, NEG.FAST in Ecoplate T za gladke pravokotne plošče iz aluminijeve zlitine na katero je nanesena plast materiala, ki je temno modre barve in občutljiva na svetlobo valovne dolžine 830 nm (infrardeča - IR) oziroma v primeru izdelka NEG.FAST zelene barve in občutljiva na svetlobo valovne dolžine 360 do 400 nm (ultra vijolična - UV). Plast nanešenega materiala še ni bila izpostavljena fotografskemu postopku oziroma UV ali IR svetlobi. Plošče so bile različnih dimenzij, pri čemer so vse plošče imele vsaj eno stranico daljšo od 255 mm. Vse vrste plošč se uporabljajo za izdelavo tiskarskih plošč, zaradi česar njihova uvrstitev v tarifno oznako 8442 50 80 KN in TARIC kodo 00 (kamor se uvrščajo plošče, ki so že pripravljene za tiskarske namene), ni bila pravilna.
22. Sodišče zavrača tožbeni ugovor, da je drugostopenjski organ odgovoril le na pritožbe zoper dve zadevi (izpodbijani odločbi), medtem ko naj bi v pritožbenem postopku združil tri zadeve. Iz prve izpodbijane odločbe in upravnega spisa namreč izhaja, da je drugostopenjski organ s sklepom pravilno združil pritožbene postopke zoper dve odločbi glede na to, da sta bili zoper odločbo DT 0610-4980/2016-11 bili vloženi dve pritožbi različnih pritožnikov, zoper odločbo DT 0610-4980/2016-12 pa je bila vložena ena pritožba enega pritožnika, je drugostopenjski organ pravilno združil tri pritožbene postopke.
23. Po presoji sodišča tožnikovi očitki o bistvenih kršitvah postopka niso utemeljeni. Sodišče v tem delu zavrača tožnikove očitke o opustitvi obvezne ustne obravnave v smislu 154. člena ZUP, saj ugotavlja, da v nobenem od obeh postopkov, ki sta predmet tega upravnega spora, vzorci niso bili odvzeti. Davčni organ se v izpodbijanih odločbah sklicuje na odvzete vzorce in izdelana mnenja v zvezi z drugimi pošiljkami. Poleg tega mnenja, ki so bila izdelana s strani GFU, niso izvedeniška mnenja v smislu ZUP, o čemer se je že izrekla tudi sodna praksa.1 Navedena mnenja GFU so se v obravnavani zadevi upoštevala v zvezi z ugotavljanjem lastnosti blaga pri uvrščanju blaga v ustrezno tarifno oznako.
24. Iz prve izpodbijane odločbe izhaja, da je davčni organ v postopku opravil tudi fizični ogled izdelka FIT-Invado v prostorih tiskarne D.. Sodišče pritrjuje tožniku, da je v primeru ogleda potrebno razpisati ustno obravnavo v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZUP. Vendar pa opustitev ustne obravnave ni uvrščena med kršitve iz drugega odstavka 237. člena ZUP, ki se jih v vsakem primeru šteje za bistvene kršitve pravil upravnega postopka (absolutne bistvene kršitve). Zato je treba preizkusiti, ali je zagrešena kršitev po svoji vsebini taka, da je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Tožnik je v tem pogledu navajal, da je bil ogled opravljen brez njegove navzočnosti, ter da mu ni bil vročen rezultat ogleda, kar pa ne drži. Sodišče ugotavlja, da je iz prve izpodbijane odločbe razvidno, da je bil predstavnik tožnika navzoč ob ogledu v prostorih tiskarne D.. V zvezi z rezultati ogleda in DIN je bil dne 2. 3. 2017 izdan zapisnik, na katerega je tožnik podal tudi pripombe. Navedbe tožnika zato po presoji sodišča v ničemer ne izkazujejo, da bi bil kakorkoli prikrajšan v svoji pravici, izjasniti se o dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe, kaj takega pa ne izhaja niti iz upravnih spisov oziroma drugih okoliščin obravnavane zadeve. Sodišče zato ugotavlja, da je bila z opustitvijo ustne obravnave sicer zagrešena kršitev pravil upravnega postopka, ki pa ni vplivala na pravilnost in zakonitost izdane odločbe, zato ne predstavlja podlage za morebitno odpravo prve izpodbijane odločbe. V zvezi z drugo izpodbijano odločbo pa sodišče navedenih kršitev pravil postopka ne ugotavlja.
25. V zvezi s tožbenim ugovorom, da se prvostopenjski organ ni opredelil do dokaznega predloga tožnika, sodišče ugotavlja, da je v tem delu obrazložitev ustrezno dopolnil organ druge stopnje. Pritegnitev izvedenca v obravnavanem primeru tudi po presoji sodišča ni bila potrebna. V skladu s prvim odstavkom 189. člena ZUP postavitev izvedenca ni potrebna, kadar uradna oseba razpolaga s strokovnim znanjem za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva, ki so pomembna za rešitev stvari. Glede predlaganega zaslišanja drugih oseb tožnik tudi po presoji sodišča ni pojasnil, kako naj bi pripomoglo k pravilni uvrstitvi blaga v tarifno oznako, zato jih je davčni organ tudi po presoji sodišča pravilno zavrnil. Sodišče zato zavrača tožnikove ugovore o kršitvi 214. člena ZUP.
26. V zvezi s POHS je bilo tožniku po presoji sodišča ustrezno pojasnjeno, da POHS niso pravno zavezujoče. Gre za pomembni instrument, ki zagotavlja enotno uporabo skupne carinske tarife. POHS so bile v delu, ki je bil citiran v izpodbijanih odločbah preveden in objavljen v Uradnem listu RS. Ker spremembe POHS iz leta 2012 ne vplivajo na konkretno zadevo, niti kot že rečeno ne gre za pravno zavezujoč vir, sodišče zavrača tožbene navedbe v zvezi s pogojem dostopnosti zakona ter pogojem jasnosti zakona. Sodišče ugotavlja, da zatrjevana neenotna uporaba KN pred sprejemom Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2246 z dne 30. 11. 2017 med strankama ni sporna. Sklicevanje na tuje ZTI tudi po presoji sodišča ni upoštevno. Kolikor tožnik z njimi dokazuje nepravilnost izpodbijane uvrstitve blaga, pa sodišče poudarja, da gre za odločitve, v katerih so bili zavezanci obravnavani na podlagi vloženih zahtevkov in pravnih sredstev, kakršnih tožnik v tu obravnavani zadevi ni vložil. Ker tožnik ni imetnik ZTI, s sklicevanjem na tuje ZTI ne more biti uspešen. Neposredna uporabnost tujih ZTI za predmetni upravni spor torej ni mogoča. 27. Neutemeljene so tudi navedbe tožnika v zvezi s kršitvami pravil postopka glede odločbe o pritožbi. Pri navajanju porekla blaga gre po presoji sodišča za očitno pisno napako, ki ob upoštevanju argumentacije ne onemogoča preizkusa izpodbijanih odločitev. Dejstvo, da tiskarske plošče Ecoplate T in FIT-Envase niso bile predmet predhodnih vzorčenj in laboratorijskih analiz ne vpliva na pravilnost njune uvrstitve v ustrezno tarifno oznako. Strokovna mnenja GFU so bila namreč zgolj eno izmed meril za uvrstitev plošč v ustrezno tarifno oznako.
28. Nadalje sodišče zavrača tožbene ugovore v zvezi s 78. členom CZ. Kot sta tožniku ustrezno obrazložila že organa prve in druge stopnje, je bila v obravnavani zadevi carinska kontrola po prepustitvi blaga v okviru DIN opravljena na podlagi 48. člena CZU. Z dnem 1. 5. 2016 (začetek uporabe CZU) se namreč za izvajanje carinskih kontrol uporabljajo procesne določbe, določene s CZU, zaradi česar je sklicevanje tožnika na določbe CZ, ki niso bile uporabljene v obravnavanem primeru, brezpredmetno. V 48. členu CZU pa ni določil o ugotavljanju novih dejstev, temveč le določila, ki dajejo carinskim organom med drugim podlago, da za namene carinske kontrole po prepustitvi blaga preverijo pravilnost in popolnost informacij, ki so navedene v carinski deklaraciji, oziroma da lahko tudi pregledajo takšno blago in/ali vzamejo vzorce, če je to še mogoče storiti.
29. Sodišče zavrača tudi tožbene ugovore v zvezi z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/2246 z dne 30. 11. 2017 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo. Izpodbijani odločbi namreč ne temeljita na izvedbeni uredbi, ki je bila sprejeta po njuni izdaji in tudi po presoji sodišča kot razlagalni akt le dodatno potrjuje pravilnost izpodbijanih uvrstitev. Dejstvo, da izvedbena uredba pokriva le tiskarske plošče, ki se osvetljujejo z IR svetlobo, torej ne vpliva na drugačno odločitev. Prav tako glede na razlagalno naravo izvedbene uredbe ni relevantno sklicevanje na časovno vrzel med izdajo izpodbijanih odločitev in sprejemom izvedbene uredbe. Sklicevanje tožnika na njegov depriviligiran položaj v primerjavi z drugimi evropskimi uvozniki istega blaga, tudi po presoji sodišča ne more biti razlog za nepravilno uvrstitev blaga. Sodišče v zvezi z navedenim zavrača tudi očitane kršitve 64. in 66. člena ZPOmK-1. 30. Tožnik je v pripravljalni vlogi nekonkretizirano navedel sodbe ESČP v zadevah Devinar, Korošec, Pro plus in Mirovni inštitut, zaradi česar se sodišče do teh ugovorov ne more opredeliti. Prav tako je v tožbi tožbeni razlog ničnosti povsem pavšalen, zato se sodišče do teh navedb ne more opredeliti.
31. Sodišče po povedanem zavrača tudi očitane kršitve temeljnih ustavnih pravic do poštene obravnave ter kršitve 2., 11., 14., 22. in 25. člena Ustave RS in pravice do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP. Ob ugotovitvi, da sta izpodbijani odločbi pravilni in zakoniti, se tožnik po presoji sodišča ne more sklicevati na neustavnost ureditve v primeru, da se ni ravnal po predpisanih pogojih oziroma ni storil vsega, da bi se ravnal po njih. Tožnik po presoji sodišča ni postavljen v neenakopraven položaj v primerjavi z drugimi strankami davčnih postopkov. Po ustaljeni presoji USRS (npr. sklep U-I-81/08 z dne 17. 9. 2009 in U-I-227/08 z dne 2. 12. 2010) namreč načela enakosti pred zakonom ni mogoče pojmovati kot enostavno splošno enakost vseh, pač pa kot enako obravnavanje enakih dejanskih stanj. Zato tudi ni prišlo do zatrjevanih posegov v pravice iz 2., 11., 14. in 22. člena Ustave RS.
32. Sodišče je odločalo na nejavni seji na podlagi 2. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, po kateri lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če je dejansko stanje med tožnikom in tožencem sporno, vendar stranke navajajo zgolj tista nova dejstva in dokaze, ki jih skladno s tem zakonom sodišče ne more upoštevati (52. člen tega zakona) ali pa predlagana nova dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev. Dokazni predlog s pritegnitvijo izvedenca, ki bo ugotovil, ali lastnosti blaga odstopajo od opisa v carinski deklaraciji, ter da se ugotovi, ali obstajajo nepopolni podatki v carinski deklaraciji po povedanem ni potreben. Dokazna predloga z zaslišanjem C.C. in uslužbenca GFU pa po presoji sodišča nista ustrezno substancirana. Tožnik namreč ni navedel konkretnih dejstev, ki bi se ugotovila s predlaganima dokazoma.
33. Ker sodišče dejansko stanje preizkusi v okviru tožbenih navedb (prvi odstavek 20. člena ZUS-1) se tožnik ne more z uspehom sklicevati na navedbe, ki naj bi jih podal v „predhodnih pripombah in pritožbah“. Iz istega razloga sodišče tudi ni sledilo tožnikovemu predlogu, naj pregleda še ostale tožbe, ki jih je vložil proti toženi stranki.
34. Z vsem navedenim je po presoji sodišča odgovorjeno na vse navedbe, ki so odločilnega pomena za odločitev v obravnavani zadevi. Odgovor na ostale tožbene navedbe pa je razviden iz konteksta celotne obrazložitve predmetne sodbe. Kolikor so tožbeni ugovori enaki pritožbenim, jih iz enakih razlogov kot drugostopenjski organ zavrača tudi sodišče (71. člen ZUS-1).
35. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, v primeru, če sodišče tožbo zavrne, zavrže ali postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.
1 Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 1613/2006 z dne 10. 9. 2009.