Jedro

Upnica se je v predlogu za izvršbo označila s svojo firmo in svojim sedežem, kot bančna podružnica, vendar brez navedbe firme matičnega podjetja (ki je sicer identična firmi podružnice) in njegovega sedeža. Ker podružnica ni sposobna biti stranka, gre po ustaljeni sodni praksi za odpravljivo procesno pomanjkljivost. Zato bi moralo že sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 81. člena ZPP v zvezi z 80. členom ZPP stranko pozvati, naj popravi predlog tako, da navede osebo, ki je sposobna biti stranka; vendar pa je sodišče prve stopnje pomanjkljivost očitno spregledalo. Upnica se je nato s prvo naslednjo vlogo opredelila s firmo matičnega podjetja, njegovim sedežem ter svojo firmo in svojim sedežem. Sodišče prve stopnje bi moralo to navedbo šteti kot popravo (prvi odstavek 81. člena ZPP).

Napačna označitev v uvodu odločbe sodišča prve stopnje ni nujno odločilna. Glede na to, da gre pri podružnicah tujih podjetij za situacijo, ko ima nedvoumno pravno osebnost tvorba, v katero je podružnica vključena, in odprava pomanjkljivosti zato ne more pomeniti spremembe osebe stranke, ampak le drugačno označbo osebe, in glede na to, da se je upnica že sama pravilno označevala v postopku pred sodiščem prve stopnje (in tudi v pritožbi), bi moralo sodišče druge stopnje bodisi samo upoštevati popravo bodisi razveljaviti sklep sodišča prve stopnje z navodilom, naj ravna po določbi prvega odstavka 81. člena ZPP.

Izrek

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi ter se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču druge stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je v delu, relevantnem za odločitev o zahtevi za varstvo zakonitosti, delno ugodilo ugovoru dolžnika in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani In 1122/2015 z dne 23. 11. 2015 ter opravljena izvršilna dejanja razveljavilo, predlog za izvršbo zavrnilo in izvršbo ustavilo glede izterjave glavnice v znesku nad 8.573,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od16. 5. 2015 (I. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo upnice zavrglo (I. točka izreka) in odločilo, da pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (II. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je obrazložilo, da je v tej zadevi predlog za izvršbo kot upnica vložila B., Bančna podružnica. Obrazložilo je, da je podružnica banke del tuje banke in ne samostojna pravna oseba, zaradi česar ne more biti stranka izvršilnega postopka. Sodišče prve stopnje je to očitno prezrlo; v fazi, ko je že bil izdan sklep o izvršbi in odločeno o ugovoru, pa pomanjkljivosti glede procesne sposobnosti ni bilo (več) mogoče odpraviti.

4. Vrhovno državno tožilstvo (v nadaljevanju VDT) je zoper sklep sodišča druge stopnje vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti. Predlagalo je, da Vrhovno sodišče zahtevi ugodi, sklep sodišča druge stopnje razveljavi in mu zadevo vrne v ponovno odločanje.

5. VDT v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjuje, da je sodišče druge stopnje s svojo odločitvijo o tem, da procesne pomanjkljivosti ni mogoče več odpraviti, nepravilno uporabilo določbo tretjega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbami 80. in 81. člena ZPP, s tem pa zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter poseglo v pritožničino pravico do pritožbe in do sodnega varstva (25. in 23. člen Ustave RS). S takšno odločitvijo naj bi odstopilo od sodne prakse Vrhovnega sodišča in višjih sodišč, ki se je ustalila na stališču, da gre za odpravljivo pomanjkljivost oziroma da gre za neodpravljivo pomanjkljivost le, če je pravna oseba prenehala obstajati že pred začetkom postopka. Zaradi navedenega je v tej zadevi pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju dopustnosti odprave pomanjkljivosti v zvezi s sposobnostjo biti stranka postopka z navedbo osebe, ki je lahko pravdna stranka.

6. Upnica je vložila odgovor na zahtevo za varstvo zakonitosti, v katerem je pritrdila stališčem in predlogu VDT.

7. Iz podatkov sodnega registra izhaja, da se je nad dolžnikom na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kopru St 1788/2018 z dne 3. 8. 2018 začel stečajni postopek. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) vpliv začetka stečajnega postopka na že začeti postopek izvršbe ureja v 132. členu. Ker je bilo z notarskim zapisomSV 209/10 notarke N. P. (A1), ki je bil podlaga za konkretni postopek izvršbe, ustanovljeno zavarovanje v obliki hipoteke po 142. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in do začetka stečajnega postopka še ni bila opravljena prodaja premoženja, gre za situacijo iz 2. točke tretjega odstavka132. člena ZFPPIPP, ko se že začeti postopek izvršbe prekine. Z dnem začetka stečajnega postopka je tako prišlo do prekinitve po zakonu samem. Ker so bila pred to prekinitvijo v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti opravljena vsa pravdna dejanja oziroma je potekel rok zanje, po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča ni ovir za izdajo odločbe o zahtevi za varstvo zakonitosti, saj je to procesno dejanje izključno dejanje Vrhovnega sodišča. **Uporaba ZPP(-E)**

8. Odločba, s katero se je končal postopek pred sodiščem prve stopnje, je bila izdana 7. 9. 2016, kar je pred 14. 9. 2017, ko se je začel uporabljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 10/2017; v nadaljevanju ZPP-E). Zato se je postopek pred Vrhovnim sodiščem (na podlagi 125. člena ZPP-E) izpeljal po določbah ZPP, ki so se uporabljale do začetka uporabe ZPP-E. **Presoja zahteve za varstvo zakonitosti** **Glede dovoljenosti**

9. Vrhovno sodišče pritrjuje utemeljitvi vlagatelja zahteve za varstvo zakonitosti, da je vprašanje dopustnosti odprave pomanjkljivosti v zvezi s sposobnostjo biti stranka postopka z navedbo osebe, ki je lahko pravdna stranka, pomembno pravno vprašanje. Enotna in ustavnoskladna razlaga predpisov s tega področja je pomembna za zagotovitev pravne varnosti. Zato je izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 385. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 367.a člena ZPP za dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti.

**Glede utemeljenosti**

10. Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. Gre za procesno predpostavko, ki mora biti podana v vseh fazah postopka in mora nanjo sodišče ves čas postopka paziti po uradni dolžnosti (80. člen ZPP).1 Če sodišče ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke, naj popravi v tožbi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka (prvi odstavek 81. člen ZPP). Če se omenjene pomanjkljivosti ne dajo odpraviti ali če brez uspeha preteče dani rok, razveljavi sodišče s sklepom pravdna dejanja, ki jih je opravilo v postopku, kolikor jih zadenejo te pomanjkljivosti; če pa so pomanjkljivosti take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, zavrže tožbo (peti odstavek 81. člena ZPP).

11. ZPP v prvem odstavku 76. člena določa, da je lahko pravdna stranka vsaka fizična in pravna oseba. V konkretni zadevi je kot upnica nastopala bančna2 podružnica, katere pravnoorganizacijska oblika je vpisana v sodnem registru kot podružnica tujega podjetja. Tuje podjetje lahko opravlja pridobitno dejavnost v Republiki Sloveniji preko podružnic (prvi odstavek 676. člena Zakona o gospodarskih družbah, v nadaljevanju ZGD-1). Podružnica pa nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo (prvi odstavek 679. člena ZGD-1). Podružnice so notranje organizacijske enote družbe in nimajo lastne pravne osebnosti ter zato tudi niso sposobne biti (pravdna) stranka; je pa nedvoumno, da ima sposobnost biti stranka subjekt, v katerega so vključene. Z vidika pravne identitete gre za eno in isto osebo (gre za drugačno označbo, ne za drugo pravno osebo).3

12. Upnica se je v predlogu za izvršbo z dne 13. 10. 2015 označila s svojo firmo in svojim sedežem, kot bančna podružnica, vendar brez navedbe firme matičnega podjetja (ki je sicer identična firmi podružnice) in njegovega sedeža. Ker podružnica ni sposobna biti stranka, gre po ustaljeni sodni praksi za odpravljivo procesno pomanjkljivost. Zato bi moralo že sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 81. člena ZPP v zvezi z 80. členom ZPP stranko pozvati, naj popravi predlog tako, da navede osebo, ki je sposobna biti stranka; vendar pa je sodišče prve stopnje pomanjkljivost očitno spregledalo. Upnica se je nato s prvo naslednjo vlogo z dne 4. 2. 2016 (urgenca, l. št. 25, r. št. 9) opredelila s firmo matičnega podjetja, njegovim sedežem ter svojo firmo in svojim sedežem. Sodišče prve stopnje bi moralo to navedbo šteti kot popravo (prvi odstavek 81. člena ZPP).

13. Napačna označitev v uvodu odločbe sodišča prve stopnje ni nujno odločilna.4 Glede na to, da gre pri podružnicah tujih podjetij za situacijo, ko ima nedvoumno pravno osebnost tvorba, v katero je podružnica vključena, in odprava pomanjkljivosti zato ne more pomeniti spremembe osebe stranke, ampak le drugačno označbo osebe, in glede na to, da se je upnica že sama pravilno označevala v postopku pred sodiščem prve stopnje (in tudi v pritožbi), bi moralo sodišče druge stopnje bodisi samo upoštevati popravo bodisi razveljaviti sklep sodišča prve stopnje z navodilom, naj ravna po določbi prvega odstavka 81. člena ZPP.

14. S tem, ko sodišče druge stopnje ni upoštevalo upničine odprave procesne pomanjkljivosti in je njeno pritožbo zavrglo kot nedovoljeno, je upnici odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Poleg tega je sodišče druge stopnje pritožbo zavrglo, ker naj bi jo vložila „procesno nesposobna oseba“ (9. točka obrazložitve sklepa sodišča druge stopnje), kar je v nasprotju s pravilno označitvijo pritožnice v uvodu pritožbe (in kot obrazloženo, pred tem že v urgenci).

15. Vrhovno sodišče je zaradi navedenega sklep sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek (drugi odstavek 391. člena ZPP in četrti odstavek 384. člena ZPP) ter odločilo, da se odločitev o stroških postopka pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da se v postopku izvršbe in zavarovanja smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku, če ni v tem ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno. 2 Drugi odstavek 25. člena Zakona o bančništvu (ZBan-2) določa, da se za banko uporabljajo določbe ZGD-1, ki veljajo za delniške družbe ali evropske delniške družbe, če ni s tem zakonom drugače določeno. 3 Primerjaj sklep VS RS II Ips 398/2009 z dne 23. 7. 2009. 4 Tako A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, str. 327.