Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik nima premoženja in (rubljivih) prihodkov, da bi se lahko oblikovala stečajna masa. Ker je hkrati tudi ugotovilo, da dolžnik odpusta obveznosti ne more doseči, je predlog za začetek stečajnega postopka zavrglo. Ugotovitev o višini dolžnikove plače je torej odločilno dejstvo v tej zadevi, glede katerega je dolžnik s pritožbo uspel zasejati dvom v njegovo pravilnost.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. V obrazložitvi je navedlo, da je to tretji predlog za začetek postopka osebnega stečaja, ki ga je dolžnik vložil v letu 2022. Sodišče je predhodna predloga zavrglo, saj z njima ne bo dosežen noben namen postopka osebnega stečaja. Pri dolžniku obstaja ovira za odpust obveznosti iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, saj so bile dolžniku njegove obveznosti odpuščene s sklepom o odpustu obveznosti z dne 11. 10. 2018. Poleg tega ne bo dosežen niti prvi namen postopka osebnega stečaja, to je, da bi vsi upniki prejeli plačilo svojih navadnih terjatve do dolžnika hkrati in v enakih delih, saj dolžnik nima premoženja in nobenih prihodkov, da bi se lahko oblikovala stečajna masa. Plača, ki jo je dolžnik navedel v znesku 1.074,44 EUR bi bila, ker je dolžnik oče dveh mladoletnih hčera, izvzeta iz stečajne mase, z izterjavo terjatev do dveh nekdanjih delodajalcev v zneskih 2.816,40 EUR in 1.240,00 EUR pa bi nastajali zgolj dodatni stroški. Glede na navedeno je sklenilo, da ne dolžnik ne njegovi upniki od izvedbe tega postopka ne bi imeli nobene koristi, zaradi česar je na podlagi smiselne uporabe 274. člena ZPP dolžnikov predlog zavrglo.

2. Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo stečajni dolžnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. V pritožbi med drugim navaja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje zmotno ugotovilo, saj lahko dolžnik iz svojega premoženja oblikuje stečajno maso in prispeva k delnemu poplačilu upnikov. V postopku pred sodiščem prve stopnje je navedel in v dokaz svoje trditve predložil pogodbo o zaposlitvi iz katere izhaja, da znaša njegova plača 2.100,00 EUR mesečno bruto. V stečajnem postopku bo zato dolžniku zarubljen del neto plače, nadomestilo za prehrano med delom, potni stroški ter regres za letni dopust. Poleg tega ima terjatev do prejšnjih delodajalcev iz naslova neizplačanega regresa za letni dopust in dodatka za delo ob sobotah in nedeljah. Pojasnjuje, da je razlog za vloženi predlog v tem, da naj se iz oblikovane stečajne mase enakomerno poplačujejo vsi dolžnikovi upniki, ne le FURS. Slednji ima do dolžnika terjatev iz naslova raznih glob in obresti, izrečenih v prekrškovnih postopkih, ki so sicer že zastarale. Zaradi navedenega predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma da izpodbijani sklep spremeni tako, da začne stečajni postopek nad dolžnikom.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu med drugim ugotovilo, da stečajni dolžnik nima prihodkov, iz katerih bi se lahko oblikovala stečajna masa. Sklenilo je, da mora zato tožbo zavreči, saj ni podana pravna korist dolžnika za vložitev predloga (smiselno 274. člen ZPP). Pri tem se je sklicevalo na dolžnikovo navedbo, da naj bi dobival plačo v znesku 1.074,44 EUR. Dolžnik v pritožbi opozarja na to, da je v postopku pred sodiščem prve stopnje navedel, da znaša njegova plača 2.100,00 EUR mesečno bruto ter da je v dokaz svoje navedbe predložil pogodbo o zaposlitvi.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja z dne 29. 9. 2022 navedel, da je dne 20. 9. 2022 sklenil pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem A. d. o. o., ki jo prilaga. Navedel je tudi, da bo prejemal plačo 2.100,00 EUR mesečno bruto ter da bo delo nastopil dne 1. 10. 2022, ko bo tudi prijavljen v Zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Pritožbeno sodišče nadalje tudi ugotavlja, da iz priložene pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem A. d. o. o. z dne 20.9. 2022 res izhaja znesek plače 2.100,00 EUR mesečno bruto. Vendar pa je dolžnik hkrati s predlogom priložil še poročilo dolžnika o stanju njegovega premoženja z dne 19. 7. 2022, iz katerega izhaja njegova izjava, da je sklenil pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem A. d. o. o. pri katerem bo zaposlen od 1. 8. 2022 dalje ter bo prejemal plačo 1.074,44 EUR. Iz navedenega torej ni jasno razvidno katera dolžnikova izjava je točna.

6. Sodišče prve stopnje je ob predhodnem preizkusu predloga za začetek stečajnega postopka sklenilo, da procesne predpostavke za odločanje o predlogu niso izpolnjene. Na ugotovitev o višini dolžnikove plače 1.074,44 EUR je oprlo sklep, da dolžnikova plača ne zadošča za oblikovanje stečajne mase, zato pa tudi ne za dosego prvega namena stečajnega postopka. Gre torej za odločilno dejstvo za presojo v tej zadevi, glede katerega je dolžnik s pritožbo uspel zasejati dvom v njegovo pravilnost. 7. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Opisano nejasnost naj sodišče prve stopnje najprej razčisti, nato pa ponovno odloči o dolžnikovem predlogu.

8. Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.