Jedro

Novi dokazi, ki jih je tožnica priložila svoji pritožbi, in njeno pritožbeno pojasnilo, da gre pri nakazilu na njen transakcijski račun v resnici za odškodnino, ki predstavlja manj kot polovico nastale škode, ugotovitve izpodbijanega sklepa vendarle postavljajo v drugačno luč. Ker tožnica razen plače nima drugih dohodkov, je vprašljivo, ali bo res brez škode za lastno preživljanje zmogla plačilo celotne dolgovane takse v odrejenem 15-dnevnem roku. Skupna višina takse, ki jo mora plačati tožnica, namreč za več kot trikrat presega njeno mesečno plačo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin predlog za obročno plačilo oziroma odlog plačila sodne takse za postopek na prvi stopnji in za postopek o podrednem tožbenem zahtevku. Sklenilo je, da mora tožnica plačati še skupaj 5.055,00 EUR sodne takse.

2. Tožnica se je pravočasno pritožila. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Navaja, da ji je denarna sredstva v višini 9.087,94 EUR, ki jih je prejela na svoj osebni račun decembra lani, nakazala zavarovalnica kot delno poplačilo škode na nepremičnini, ki je predmet spora. Zaradi viharja, ki je odkril streho, je v notranjosti objekta nastala ogromna škoda, ki jo je treba sanirati, prav tako pa zamenjati kritino. Izplačani znesek še zdaleč ne zadošča za pokritje škode, ki znaša 18.905,60 EUR. Tožnica bo morala za popravilo škode še nekaj časa namenjati sredstva iz svoje plače, zato bi bilo s takojšnjim plačilom sodne takse ogroženo njeno preživljanje. Sicer pa sodišče tožnice ni pozvalo, naj se izjavi glede spornih nakazil. Tožnica zato pritožbi prilaga sporazume z zavarovalnico, račune ter specifikacije potrebnih del in fotografije stanja ob zamakanju objekta, česar brez svoje krivde ni mogla storiti že prej.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je glede na zbrane podatke o tožničinem premoženjskem stanju, ki jih je izčrpno povzelo v izpodbijanem sklepu, pravilno ocenilo, da ima tožnica dovolj sredstev za takojšnje plačilo dolgovane takse v enkratnem znesku. Svojo oceno je tudi v materialnopravnem smislu ustrezno utemeljilo. Novi dokazi, ki jih je tožnica priložila svoji pritožbi, in njeno pritožbeno pojasnilo, da gre pri nakazilu na njen transakcijski račun v resnici za odškodnino, ki predstavlja manj kot polovico nastale škode, pa ugotovitve izpodbijanega sklepa vendarle postavljajo v drugačno luč. Ker tožnica razen plače nima drugih dohodkov, je vprašljivo, ali bo res brez škode za lastno preživljanje zmogla plačilo celotne dolgovane takse v odrejenem 15-dnevnem roku. Skupna višina takse, ki jo mora plačati tožnica, namreč za več kot trikrat presega njeno mesečno plačo. 5. Po navedenem je ostalo dejansko stanje v postopku na prvi stopnji nepopolno ugotovljeno, zato je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi in na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izpodbijani sklep razveljavilo. Zadevo je vrnilo sodišču prve stopnje, ki bo moralo pri ponovni odločitvi upoštevati tudi nova dejstva in dokaze, na katere se sklicuje tožnica. Ti namreč, upoštevaje prvi odstavek 337. člena ZPP, predstavljajo dovoljene pritožbene novote.