Jedro

Glede uveljavljanja poškodbe pri delu in s tem višjega odmernega odstotka je odločilno, da je bilo o vzroku invalidnosti že pravnomočno odločeno. Odločba o priznanju in odmeri invalidske pokojnine temelji na pravnomočni odločbi, kjer je bil kot razlog II. kategorije invalidnosti ugotovljena poškodba zunaj dela 70 % in bolezen 30 %. Ker je bil vzrok invalidnosti pravnomočno ugotovljen navedbe, da naj bi bila invalidnost posledica poškodbe pri delu, na rešitev sporne zadeve nimajo vpliva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 20. 2. 2017 in št. ... z dne 25. 7. 2016 ter da se tožniku invalidska pokojnina odmeri v višjem znesku.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. V njej navaja, da ima prenizko pokojnino za 37 let delovne dobe. Upoštevana bi morala biti skrb za otroka, nadalje služenje v vojski in pa poškodba na delu. S 400 EUR namreč ne more preživeti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 20. 2. 2017, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 25. 7. 2016. Z omenjeno odločbo je tožena stranka tožniku priznala in odmerila invalidsko pokojnino v znesku 404,98 EUR na mesec od 28. 5. 2016 dalje.

6. V zadevi je sporna odmera invalidske pokojnine.

7. Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je tožnik invalid II. kategorije invalidnosti od 11. 4. 2016 dalje in sicer zaradi posledic poškodbe zunaj dela (70 %) in bolezni (30 %). Na dan nastanka II. kategorije invalidnosti je dopolnil 59 let in 2 meseca. Do 27. 5. 2016 je imel s prišteto dobo skupaj 36 let, 2 meseca in 10 dni pokojninske dobe. Najugodnejša 22 letna pokojninska osnova za obdobje 1972 do 2005 znaša 587,85 EUR. Upoštevaje odmerni odstotek (52,25 %) je bila tožniku odmerjena invalidska pokojnina v višini 307,15 EUR. Ker navedeni znesek ni dosegel zneska pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjeno od najnižje pokojninske osnove, je bila tožniku invalidska pokojnina odmerjena na podlagi tretjega odstavka 36. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)2 v višini 52,25 % od 775,10 EUR tako, da je le-ta na dan 28. 5. 2016 znašala 404,98 EUR na mesec.

8. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je taka odmera pravilna, kot je to ustrezno obrazložilo že sodišče prve stopnje.

9. Glede uveljavljanja poškodbe pri delu in s tem višjega odmernega odstotka je namreč odločilno, da je bilo o vzroku invalidnosti že pravnomočno odločeno. Odločba o priznanju in odmeri invalidske pokojnine namreč temelji na pravnomočni odločbi z dne 10. 5. 2016, kjer je bil kot razlog II. kategorije invalidnosti ugotovljena poškodba zunaj dela 70 % in bolezen 30 %. Ker je bil vzrok invalidnosti pravnomočno ugotovljen navedbe, da naj bi bila invalidnost posledica poškodbe pri delu, na rešitev sporne zadeve tako nimajo nobenega vpliva. Če je tožnik menil, da je invalidnost posledica poškodbe pri delu, bi namreč omenjeno moral uveljavljati v postopku, s katerim je bil spoznan za invalida in razvrščen v II. kategorijo invalidnosti.

10. Glede sklicevanja na čas skrbi za otroka, ter na dobo služenja v vojski, pa pritožbeno sodišče poudarja, da glede na določbo 28. člena ZPIZ-2 skrb za otroka vpliva le na znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, enako tudi služenje obveznega vojaškega roka. Ne gre torej za povečanje pokojninske dobe, temveč vpliva zgolj na pogoje, za pridobitev pravice do invalidske pokojnine (znižanje starostne meje), pa še to le v primeru, ko gre za uveljavljanje pravice do starostne pokojnine. Enako velja tudi za vključitev v obvezno zavarovanje pred 18 letom starosti. Tako so tudi s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.