Jedro

Tudi, če oškodovanec izjavi, da mu je bila s kaznivim dejanjem povzročena neznatna škoda in zato premoženjsko pravnega zahtevka ne priglasi, je kaznivo dejanje še vedno podano glede na ostale okoliščine primera. Ponarejena nalepka o atestu mobilnega telefona lažno zatrjuje lastnosti telefona, ki sploh ni bil atestiran.

Izrek

Pritožbi obdolženega D.M. se d e l n o u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji, ki se nanaša nanj, s p r e m e n i tako, da se namesto kazni en mesec zapora izreče denarna kazen v znesku 60.000,00 SIT (šestdeset tisoč tolarjev), ki je plačljiva v dveh mesecih po pravnomočnosti sodbe in ki bo v primeru neizterljivosti izvršena tako, da se za vsakih začetih 10.000,00 SIT denarne kazni določi en dan zapora.

Sicer se pritožba z a v r n e kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo sta bila oba obdolženca spoznana za kriva vsak kaznivega dejanja ponarejanja znamenj za zaznamovanje blaga, meril in uteži po I. odstavku 260. člena Kazenskega zakonika.

Obdolženemu A.K. je bila izrečena pogojna obsodba z določeno kaznijo dva meseca zapora in preizkusno dobo enega leta.

Obdolženemu D.M. pa je bila izrečena kazen en mesec zapora. Hkrati je bilo odločeno,da se pogojna obsodba, izrečena zoper njega v pravnomočni sodbi izrek Okrožnega sodišča v Celju z dne 28. 9. 1998, opr. št. K 432/95-29, ne prekliče. Obema obdolžencema so bili naloženi v plačilo stroški kazenskega postopka v nedoločenem znesku in vsakemu po 35.000,00 SIT povprečnine.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil obdolženi D.M. po zagovorniku zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zaradi odločbe o kazenski sankciji.

Predlagal je spremembo ter izdajo oprostilne sodbe ali pa omejitev izrečene kazni.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče druge stopnje ni ugotovilo zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Ne glede na to, da je pritožnik sprejel vabilo na glavno obravnavo po povratnici dne 8. 6. 1999 in ne komaj dne 10. 6. 1999, kakor se zatrjuje v pritožbi, na glavni obravnavi ta obdolženec ni ugovarjal prekratkemu roku za pripravo na glavno obravnavo in je izrecno izjavil, da se bo zagovarjal. Sicer pa je v zagovoru potrdil resničnost obtožbe in tako ni imel vzroka za pripravo obrambe.

Prav tako sodišče druge stopnje ne sprejema stališča, da je šlo za dejanje majhnega pomena, kar naj bi pomenilo nekaznivost obdolženčevega ravnanja. Tudi, če nalepka IMEI sedaj nima več pomena pri vzpostavitvi naročniškega razmerja za mobilne telefone, ni bil v tem njen namen. Kakor je izpovedal oškodovani T.K., in kakor izhaja iz dovoljenja za uporabo preverjenega proizvoda, je namen izdaje v potrditvi dovoljenosti uporabnosti takega telefona v omrežju.

Takšnega potrdila torej za oba mobilna telefona, v katerih sta bili nalepljeni ponarejeni nalepki, tako ni izdal nihče. S tem pa se je lažno zatrjevala uporabnost obeh telefonov, ki vsaj v Republiki Sloveniji ni bila preverjena. Tako je obema obdolžencema očitano ravnanje še vedno tudi kaznivo dejanje, za kar sta bila tudi spoznana za kriva.

Pač pa je pritrditi pritožbi, da je sodišče prve stopnje izreklo obdolženemu D.M. prestrogo kazen. Očitno je sodišče prve stopnje prevrednotilo sicer pomembno edino obteževalno okoliščino, pri tem pa prezrlo, da oškodovanec premoženjskopravnega zahtevka ni priglasil, ker da je višina škode zanemarljiva. Res je v obdolženčevem ravnanju izkazana predrznost, vendar meni sodišče druge stopnje, da je tudi nepogojna denarna kazen ustrezna kazenska sankcija. Glede na odsotnost točnih podatkov o obdolženčevi plači in morebitnih drugih dohodkih jo je sodišče druge stopnje izreklo v določenem znesku tako, kakor je navedeno v izreku te sodbe. Tako je v tem delu pritožbi ugodilo.

Pri odločanju o pritožbi niso bile ugotovljene kršitve, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti.

Zaradi delnega pritožbenega uspeha je odpadel izrek o stroških pritožbenega postopka.