Jedro

Prvostopno sodišče je kršilo 3. odstavek 483. člena ZKP, ker pisno izdelani sklep o izreku vzgojnega ukrepa nima obrazložitve, ki je brezpogojna glede na določbo 1. odstavka 451. člena ZKP. Glede na obvezne sestavine sklepa o izreku vzgojnega ukrepa ne pride v poštev uporaba 3. odstavka 368. člena ZKP. Če sklep o izreku vzgojnega ukrepa nima obrazložitve, gre za bistveno kršitev postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.

Izrek

Zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se ugodi in se ugotovi, da je bila s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 21.9.1999 kršena določba 3. odstavka 483. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 21.9.1999, ki je postal pravnomočen 21.9.1999, izreklo ml. mld. S.B. po 78. členu KZ vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva, po 3. točki 2. odstavka 77. člena KZ pa je izreklo še navodilo, da mora mladoletnik redno obiskovati šolo. Hkrati je v izreku navedenega sklepa odločeno, da po 1. odstavku 484. člena ZKP bremenijo stroški postopka proračun, oškodovanec J.P. pa je bil s svojim premoženjskopravnim zahtevkom napoten na pot civilne pravde. V izreku navedenega sklepa je navedeno še: "Po opravljeni tajni glavni obravnavi je tožilstvo dne 21.9.1999 modificiralo predlog za izrek vzgojnega ukrepa tako, da očita mlajšemu mladoletnemu S.B., da je poškodoval tujo stvar s tem, da je dne 10.4.1998 ob 00.01 uri na spodnjem parkirišču pri gostilni "K." na T. v parkirani osebni avtomobil znamke Jugo, last J.P., z nogo brcnil v prednji desni del vrat tako, da se je pri tem vzvratno ogledalo razbilo oziroma padlo po tleh, prav tako pa so bila poškodovana tudi vrata, pri tem pa je oškodovancu nastalo za 35.000,00 SIT materialne škode. Tožilstvo očita mladoletnemu kaznivo dejanje poškodovanje tuje stvari po členu 224/I KZ." Končno je v izreku v zadnjem odstavku navedeno še: "Po izreku sklepa so stranke in sicer mladoletnik, njegova zagovornica in tožilstvo izjavili, da se zoper sodbo ne bodo pritoževali, zato ne napovedujejo pritožbe, tako da sklep ne vsebuje obrazložitve." Vrhovni državni tožilec, svetnik mag. J.F., je zoper uvodoma navedeni pravnomočni sklep vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve 3. odstavka 483. člena ZKP. Kršitev določb kazenskega postopka je po stališču vložnika zahteve podana, ker sodišče ni upoštevalo 3. odstavka 483. člena ZKP. Mladoletnikovo dejanje je namreč opisano v izreku, odločba pa nima obrazložitve, kar pomeni, da je bil zakon kršen. Pri tem vložnik še navaja, da kršitev določb postopka ni mogoče ocenjevati z merili, ki veljajo za ocenjevanje kršitev materialnega zakona, ki je lahko kršen v škodo ali korist obdolženega. Vrhovno sodišče naj ob reševanju zahteve za varstvo zakonitosti ugotovi navedeno kršitev in da morajo sklepi, s katerimi se izrekajo vzgojni ukrepi mladoletnikom, imeti obrazložitev. Zato je treba vrniti sklep prvostopnemu sodišču, da svojo odločitev dopolni tako, da bo v izreku le odločba o vzgojnem ukrepu, posebej pa, da bo imela odločba obrazložitev in v njej opis dejanja in navedene okoliščine, ki opravičujejo izrečeni vzgojni ukrep. V postopku proti mladoletnikom ni mogoče upoštevati po določbi 1. odstavka 451. člena ZKP določbe 3. odstavka 368. člena ZKP, ki velja samo za postopek zoper polnoletne, da ni potrebno, da bi pisno izdelana sodba vsebovala obrazložitev, če nihče ne napove pritožbe. Če bi zakonodojalec imel v mislih, da ima odpoved pritožbe v postopku proti mladoletnikom enak učinek kot v postopku zoper polnoletne, bi tako tudi določil v 483. členu ZKP. Glede na pomemben kriminalno-političen pomen obrazložitve, v kateri so podatki o mladoletnikovi osebnosti, družini, šolanju in prejšnjem življenju odločujoči pri izbiri vzgojnega ukrepa, je v 3. odstavku 483. člena ZKP uzakonjena obrazložitev odločbe o vzgojnem ukrepu.

Mladoletni S.B. na zahtevo za varstvo zakonitosti ni odgovoril. Okrožno sodišče v Ljubljani kot prvostopno sodišče je v predložitvenem poročilu navedlo, da stališče sodišča temelji na določbi 1. odstavka 89. člena ZKP, ki navaja tudi sklep o vzgojnem ukrepu, zoper katerega je treba napovedati pritožbo.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

V 3. odstavku 483. člena ZKP je določeno, da izda senat sklep tudi, če izreče mladoletniku vzgojni ukrep. V izreku takega sklepa navede samo, kateri ukrep izreka, ne izreča pa, da je mladoletnik kriv za kaznivo dejanje, katerega je bil obdolžen. V obrazložitvi sklepa opiše dejanje in navede okoliščine, ki opravičujejo izrečeni vzgojni ukrep.

Vrhovno sodišče ugotavlja, da je Okrožno sodišče v Ljubljani kot prvostopno sodišče kršilo 3. odstavek 483. člena ZKP, ker pisno izdelani sklep o izreku vzgojnega ukrepa nima obrazložitve, ki po tej določbi mora vsebovati opis dejanja in okoliščine, ki opravičujejo izrečen vzgojni ukrep. Obrazložitev sklepa o vzgojnem ukrepu kot sestavni del je zato brezpogojna glede na določbo 1. odstavka 451. člena ZKP, ki določa, da se določbe poglavja o postopku proti mladoletnikom (XXVII. poglavje ZKP) uporabljajo v postopku proti osebam, ki so storile kaznivo dejanje kot mladoletniki pa ob uvedbi postopka oziroma ob sojenju še niso stare 21 let, druge določbe ZKP pa se uporabljajo le, če niso v nasprotju z določbami tega poglavja. Glede na obvezne sestavine sklepa, s katerim je izrečen vzgojni ukrep, med katerimi je našteta tudi obrazložitev s predpisano vsebino, ne pride v poštev uporaba 3. odstavka 368. člena ZKP, ki določa, da "če nihče od upravičencev do pritožbe (367. člen) pritožbe ne napove, ni potrebno, da bi pisno izdelana sodba vsebovala obrazložitev". Namen vzgojnih ukrepov, določen v 73. členu KZ je, "da se mladoletnim storilcem kaznivih dejanj z varstvom in s pomočjo, z nadzorstvom nad njim, njihovim strokovnim usposabljanjem in razvijanjem njihove osebne odgovornosti zagotovijo njihovo vzgoja, prevzgoja in pravilen razvoj." Tega namena pa po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče doseči, če sklep o izrečenem vzgojnem ukrepu nima obrazložitve, iz katere bi bila razvidna osebnost mladoletnika, njegova družina, razmere v katerih živi in druge okoliščine, ki so vplivale na izrek vzgojnega ukrepa. Zato opustitev napovedi pritožbe ne more imeti za posledico izostanek obrazložitve v sklepu o vzgojnem ukrepu. Res je sicer, da določbe novele ZKP, ki se nanašajo na institut napovedi pritožbe, niso povsem konsistentne, vendar pa po mnenju Vrhovnega sodišča določba 89. člena ZKP, na katero se v predložitvenem poročilu sklicuje prvostopno sodišče, ne daje podlage za zaključek, da je obrazložitev sklepa o vzgojnem ukrepu vezana na napoved pritožbe. Ta določba namreč ureja institut vrnitve v prejšnje stanje v primeru zamude roka za opravo določenega procesnega dejanja. Vrnitev v prejšnje stanje je tako dopustna pri zamudi "roka za napoved pritožbe", ki se nanaša le na sodbo (1. odstavek 362. člena ZKP) ter pri zamudi "roka za pritožbo", ki pa se nanaša tako na sodbo kot tudi na sklep o vzgojnem ukrepu (in nekatere druge sklepe).

Če sodba oziroma sklep sploh nima razlogov (obrazložitve), gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, ki ima za posledico razveljavitev odločbe, saj ZKP ne pozna "dopolnitve odločbe", kot je predlagano v zahtevi za varstvo zakonitosti. Vrhovno sodišče pa se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi (1. odstavek 424. člena ZKP). Ker v obravnavani zadevi vložnik zahteve ni uveljavljal navedene bistvene kršitve določb kazenskega postopka, je Vrhovno sodišče skladno s 1. odstavkom 426. člena ZKP samo ugotovilo, da je sodišče prve stopnje z opustitvijo obrazložitve v napadenem sklepu kršilo 3. odstavek 483. člena ZKP, glede na to, da po tej določbi sklep o vzgojnem ukrepu mora vsebovati obrazložitev z opisom dejanja in navedbo okoliščin, ki opravičujejo izrečeni vzgojni ukrep.