Jedro

Konkretna prekinitev postopka je utemeljena le do trenutka, ko se bo vedelo, ali ima toženka pravico dedovati po pokojnem in ima torej pravni naslov za bivanje v stanovanju, ki ga zatrjuje. To pa bo jasno že s pravnomočno odločitvijo v pravdni zadevi po tožbi za ugotovitev njene dedne pravice, in ne šele z zaključkom zapuščinskega postopka. Pravilna uporaba 13. in 206. člena ZPP narekuje prekinitev predmetne pravde le do konca pravde za ugotovitev dedne pravice (kot predhodnega vprašanja).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se pravdni postopek prekine le do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi, ki teče med pravdnima strankama pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod I P 640/2008. II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo pravdni postopek do pravnomočnega konca pravdnega postopka, ki teče med pravdnima strankama pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod I P 640/2008, in do konca zapuščinskega postopka po pok. B. P. D 276/2007, ki teče pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah.

2.Zoper to odločitev se je tožnik pritožil, navaja, da iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in se postopek prekine le do pravnomočno končane pravdne zadeve, v kateri bo ugotovljeno, ali toženka ima dedno pravico in s tem naslov za bivanje v stanovanju, katerega izpraznitev zahteva. Pravnomočno dokončanje celotnega zapuščinskega postopka, v katerem je on sam edini dedič, na navedeno ne bo nič vplivalo. Opredeljuje svoje pritožbene stroške.

3.Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Opredeljuje svoje stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo. Meni, da je odločitev zapuščinskega sodišča pravilna, saj se dedič šele z vpisom v zemljiško knjigo izkaže kot lastnik podedovane nepremičnine in lahko šele tedaj izvaja svoja lastninska upravičenja.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Prvo sodišče je sicer pravilno ravnalo, ko je prekinilo pravdni postopek; pravilno je uporabilo materialno pravo, relevantna dejstva je pravilno ugotovilo, procesnih kršitev pa pri tem ni storilo.

6.Vendar ima pritožnik prav, da je prekinitev utemeljena le do trenutka, ko se bo vedelo, ali ima toženka pravico dedovati po pok. B. P. in torej ima pravni naslov za bivanje v stanovanju, ki ga zatrjuje. To pa bo jasno že s pravnomočno odločitvijo v pravdni zadevi po tožbi za ugotovitev njene dedne pravice, in ne šele z zaključkom zapuščinskega postopka. Toženka nima prav, da bi imel dedič šele po tem oziroma celo šele z vpisom v zemljiško knjigo na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju pravico zahtevati izselitev kot lastnik. Toženka namreč ne zatrjuje, da tožnik (sploh) ni dedič. Ta pa že s trenutkom smrti vstopi v pravni in dejanski položaj zapustnika, sklep o dedovanju pa ima (le) deklaratoren pomen. Pravilna uporaba 13. in 206. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) torej narekuje prekinitev predmetne pravde le do konca pravde za ugotovitev dedne pravice (kot predhodnega vprašanja).

7.Glede na navedeno je bilo treba pritožbi tožnika ugoditi in sklep sodišča prve stopnje spremeniti tako, da prekinitev tega pravdnega postopka traja le do konca pravdnega postopka, ki teče med pravdnima strankama pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod I P 640/2008, ne pa tudi do konca zapuščinskega postopka po pok. B. P. D 276/2007 (3. tč. 365. čl. ZPP).

8.Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški in bo o njih odločeno s končno odločbo o stroških pravdnega postopka (151. čl. ZPP).