Up-130/00

7.5.2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Ž. na seji senata dne 7. maja 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 338/99 z dne 2. 2. 2000 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1190/98 z dne 3. 3. 1999 ter sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. VI P 1150/93 z dne 4. 5. 1998 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

V pravdnem postopku je bil zavrnjen zahtevek pritožnika (tedaj tožnika), da je toženka dolžna skleniti z njim pogodbo o prodaji stanovanja. Sodišča so ugotovila, da gre za stanovanje, ki je bilo namensko zgrajeno za razreševanje stanovanjskih potreb upokojencev in ima poseben status, takšnega stanovanja pa lastnik imetniku stanovanjske pravice ni bil dolžan prodati. V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da je ugotovitev sodišč, da gre za tovrstno stanovanje, napačna. Kot naj bi izhajalo tudi iz naročenega izvedenskega mnenja, naj bi šlo za standardno stanovanje, ne pa za stanovanje za ostarele in samske ljudi.

Pritožnik tudi navaja, da je tožena stranka nekaterim stanovalcem v isti stanovanjski hiši dovolila odkup, zato ni več mogoče govoriti o stanovanjskem kompleksu, ki je v celoti namenjen reševanju stanovanjskih potreb upokojencev. Navaja, da je bila s tem, ko posameznim stanovalcem v isti stanovanjski hiši niso bile dane enake možnosti za odkup, kršena pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave. Meni, da s tem, ko so v predmetni stanovanjski hiši sedaj že lastniška stanovanja, ni ovire, da bi tudi njemu bila priznana pravica do odkupa.

Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne preizkuša samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS)

Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Glede na navedeno Ustavno sodišče ni pristojno, da bi preizkušalo pritožnikove navedbe glede nepravilnosti dejanskih ugotovitev oziroma pravne kvalifikacije, ali gre v pritožnikovem primeru za stanovanje v hiši, ki je bila v celoti namensko zgrajena za razreševanje stanovanjskih potreb upokojencev in ima zato poseben status. Ta ugotovitev sodišča gotovo tudi ni očitno napačna, da bi jo bilo mogoče označiti za samovoljno oziroma arbitrarno, kar bi lahko predstavljalo kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave.

Tudi okoliščina, da je v isti stanovanjski hiši lastnik nekaterim stanovalcem odobril odkup stanovanja, čeprav tega po zakonu ni bil dolžan storiti, pritožniku pa je odkup odrekel, sama po sebi še ne izkazuje kršitve pravice do enakosti pred zakonom (2. odstavek 14. člena Ustave). Ni utemeljeno stališče pritožnika, da naj bi lastnik, ki glede določenih stanovalcev ni izkoristil zakonske možnosti odreka prodaje stanovanja, te možnosti zato tudi glede vseh ostalih stanovalcev ne smel izkoristiti. Očitek o kršitvi navedene ustavne pravice bi v takšnem primeru morda utegnil biti utemeljen le, če bi razlikovanje lastnika (ki je pravna oseba javnega prava) glede možnosti odkupa stanovanj predstavljalo nedopustno diskriminacijo zaradi osebnih okoliščin posameznih stanovalcev (1. odstavek 14. člena Ustave). Da bi šlo v obravnavani zadevi za tak primer, pa pritožnik niti ne zatrjuje.

Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude in člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam- Lukić.

Predsednik senata:

dr. Lojze Ude